Onkološka bolnica št. 6196: Kot bi granata padla na mesto
Sedim ob postelji mamine prijateljice Ruže. Soba je tiha, prežeta z vonjem po zdravilih in tisto spokojnostjo, ki nastopi, ko se telo neha upirati neizogibnemu.
Gospa Ruža je skoraj prozorna. Njena koža je postala tako tanka, da se zdi, kot bi bila iz pergamenta, njene roke, ki so nekoč spretno vrtele kuhalnico, pa so zdaj breztežne. A v njenih očeh ni sence strahu. Gleda me z mirom, ki človeka pretrese bolj kot vsak krik.
Sedem poleg nje in jo primem za roko. Tako lahka je, skoraj breztežna. Pričakovala sem strah, pričakovala sem tisto težko tesnobo, ki običajno obdaja smrtno posteljo, a Ruže ni strah. Gleda me z mirom, ki ga ne moreš zaigrati. To je mir nekoga, ki je opravil svoje, ki se je boril do zadnjega diha in zdaj le še čaka na tisti zadnji izdih, ki bo prinesel osvobojenost od bolečine.
»Nisem veliko vedela o tej hudobni bolezni. Skoraj nič. Nikoli nisem poznala nikogar, ki bi zbolel za rakom dojke. Do Vide,« zašepeta. »Takrat sem prvič zares videla, kaj zmore rak. Ko je umrla moja sestra, je imela samo 35 let. Nikomur ni povedala, da je bolna, skrivala je pred vsemi. Celo nam je zagrozila, da ne smemo nikomur povedati. Nismo niti vedeli, da je rak, dokler ni bilo prepozno.« Glavo obrne k oknu, močneje jo stisnem za roko. »Ko se ni mogla več dvigniti iz postelje, sem šele prvič privzdignila njeno srajco in zagledala, kako ji je rak uničil dojko. Kot bi granata padla na to mesto. Raztreščena.
Nikoli ne bom pozabila te slike: kri in odprta, globoka rana. Umila in očistila sem jo, da je bila čista kot njena duša. Umrla je v težkih mukah in bolečinah. Pa veš, zakaj? Samo zato, ker jo je bilo sram iti k zdravniku, ko je opazila spremembe na sebi. Bilo jo je sram, sebi in drugim je govorila: 'Ma saj to ni nič. Gor si bom položila list zelja, da umiri vnetje. Lahko, da me je samo kaj pičilo …' Pa ni bilo vnetje, ne. In tudi je ni nič pičilo. Bil je rak. Ko so bolečine postale neznosne, šele takrat je šla k zdravniku. Ampak je bilo prepozno. Samo še na smrt smo čakali.«
Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 17. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!