Dr. Bojana Pinter

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zgodba se je začela z izpovedjo ženske, ki je po drugem porodu vedela, da si ne želi več otrok. 

»Letos sem drugič rodila. Popolnoma zavestno, mirno in odgovorno sem sprejela odločitev, da si ne želim več otrok. To je moja osebna odločitev. Hormonska kontracepcija mi povzroča stranske učinke – glavobole, slabo počutje, hormonska nihanja. Ne želim dolgoročno posegati v svoje telo, če obstaja trajna rešitev, ki je zame smiselna. Zato sem želela na sterilizacijo. In takrat sem doživela šok. V Sloveniji sterilizacija na željo ženske ni mogoča pred 35. letom starosti.«

Objava je sprožila plaz odzivov. Na desetine žensk je v komentarjih povedalo svoje zgodbe, izrazilo razočaranje. Nekatere so opisale medicinske razloge, zaradi katerih bi bila sterilizacija zanje edina primerna oblika kontracepcije. Druge so opozorile na razlike med državami. V sosednji Avstriji je starostna meja pri 25 letih.

Kaj zakon sploh pravi?

Področje sterilizacije v Sloveniji ureja Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Prof. dr. , specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKCL, pojasnjuje:

»Po zakonu se sterilizacija ženske ali sterilizacija moškega, ki je medicinski poseg za stalno preprečitev zanositve, lahko opravi samo na zahtevo tistega, ki naj bi bil steriliziran in je dopolnil 35 let. Ne glede na to se sterilizacija lahko opravi, če je potrebna iz zdravstvenih razlogov.«

Shutterstock

Postopek ni preprost. Zahteva se vloži pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti, ki deluje na vsakem ginekološko-porodniškem oddelku. Če komisija zahtevo zavrne, se je mogoče pritožiti na komisijo druge stopnje, ki je organizirana pri Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.

Ko je sterilizacija enkrat dovoljena, pa čakanje še ni končano. Opravi se šele, ko poteče šest mesecev od njene dovolitve, razen če je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov.

· Zdravje

Zakaj se številne Slovenke odločajo za maternični vložek?

Zakaj ravno 35 let?

To je vprašanje, ki si ga postavljajo mnoge ženske. Dr. Pinter razjasni dilemo: »Ker gre za trajen poseg, je potrebno pretehtati prednosti te metode in možnost, da bi oseba čez nekaj časa želela ponovno imeti potomce, sterilizacija pa ji to možnost zanositve po naravni poti odvzame. Mnenje stroke je, da je starost 35 let primeren kompromis.«

Dodaja tudi širši kontekst: »Povprečna starost žensk v Sloveniji ob porodu narašča in je že preko 30 let, saj se starševstvo odlaga v kasnejša leta. Narašča tudi povprečna starost žensk, ki vstopajo v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je končni postopek zdravljenja neplodnosti, in je sedaj že preko 35 let. Po mnenju stroke je meja medicinsko upravičena.«

· Prenosni ultrazvok

Za zdravje žensk: Zgodnje odkrivanje raka v Brežicah dobilo novo orožje

Z drugimi besedami: ženska, ki danes pri 30 letih meni, da otrok ne želi več, je po statističnih podatkih v skupini, ki se za starševstvo odloča ravno v teh letih.

Koliko sterilizacij se v Sloveniji sploh opravi?

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razkrivajo zanimiv in rahlo presenetljiv trend. 

NIJZ

Število sterilizacij pri ženskah v zadnjem desetletju upada, medtem ko pri moških postopno narašča. V zadnjih letih je razmerje med ženskami in moškimi že približno 2:1.

NIJZ

Okoli leta 2020 je opazen precejšen padec pri ženskah, kar NIJZ pripisuje epidemiji covida-19, saj gre za elektivni poseg, ki se je v tistem obdobju pogosteje odložil.

In pred 35. letom? Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2023 od vseh opravljenih sterilizacij pri ženskah 8,4 odstotka izvedenih pred dopolnjenim 35. letom starosti. Torej iz zdravstvenih razlogov, ki so zakonsko opredeljeni kot izjema. 

NIJZ

Dr. Pinter ob tem poudarja, da so prošnje za sterilizacijo brez medicinske indikacije pred 35. letom v praksi »zelo redke.«

Sindrom PCOS

Sindrom, ki prizadene tisoče Slovenk, a mnoge ostanejo brez diagnoze

Kaj pa ženske, ki ne morejo ali nočejo hormonske kontracepcije?

To je tisto, kar mnoge ženske v razpravi izpostavljajo najpogosteje. Kaj, ko hormonska kontracepcija iz zdravstvenih razlogov preprosto ni možnost? 

»Varna in najbolj učinkovita povratna kontracepcija za ženske je maternični vložek z bakrom ali pa z minimalnimi odmerki hormonov, ki delujejo le lokalno na maternično sluznico. Ob primerni informiranosti je ta metoda za večino žensk primerna izbira vse do menopavze,« poudarja dr. Pinter.

NIJZ ob tem dodaja: "Izbira ustrezne kontracepcijske metode vedno temelji na individualni presoji zdravstvenega stanja, morebitnih dejavnikov tveganja ter življenjskih okoliščin posameznice in poteka v posvetu z ginekologom, ki lahko pomaga pri izbiri najustreznejše in varne metode."

Slovenija v primerjavi z Evropo

Dr. Pinter navaja, da imajo »države v naši soseščini podobno ureditev ali pa nimajo posebne tovrstne zakonodaje.« Hkrati pa poudari, da je Slovenija glede sterilizacije v evropskem merilu pravzaprav napredna:

»Slovenija je med redkimi državami, ki ima področje sterilizacije urejeno z zakonom, zato da se zagotovi pravico do sterilizacije tudi kot del pravice do načrtovanja družine. Zaradi tega zakona sterilizacijo, tako kot druge učinkovite kontracepcijske metode, krije zdravstveno zavarovanje. V tem pogledu smo ena od najnaprednejših držav, z najnižjo stopnjo neželenih nosečnosti na svetu in po mnenju stroke spremembe niso potrebne.«

NIJZ to potrjuje: Slovenija spada med države, kjer je sterilizacija v javnem zdravstvenem sistemu brezplačna. Osebam, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, pa je prav tako zagotovljena brezplačna kontracepcija.

Vprašanje ostaja odprto

Objava na družbenih omrežjih je odprla vprašanja, ki zakonodaje ne rešujejo čez noč. Gre za napetost med avtonomijo posameznice in sistemsko zaščito, ki jo zakon skuša zagotoviti. Stroka meni, da je ureditev primerna. A ženske, ki so se oglasile, menijo, da bi morale imeti pri odločitvah o lastnem telesu zadnjo besedo.