Ta sprememba okoli oči ni le estetska: povezana je z večjim tveganjem
Majhne rumenkaste obloge okoli oči se morda zdijo nenevarne, vendar pa govorijo tudi nekaj o zdravju srca in ožilja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rumenkaste obloge na vekah pogosto veljajo predvsem za estetsko težavo. Velika raziskava, ki je zajela skoraj 36.000 ljudi, pa je pokazala, da so imeli ljudje s tako imenovano ksantelazmo večje tveganje za srčno kap, možgansko kap in prehodni ishemični napad kot ljudje brez teh sprememb.
Posebej zanimivo je, da večjega tveganja niso zaznali le pri ljudeh z izrazito povišanimi maščobami v krvi. To ne pomeni, da rumenkaste obloge same povzročajo srčno ali možgansko kap. Raziskava je pokazala povezavo, ne pa vzročno-posledične zveze. Lahko pa so znak, zaradi katerega je smiselno natančneje preveriti zdravje srca in ožilja.
Kaj sploh so rumenkaste obloge okoli oči?
Strokovno jih imenujemo ksantelazme. Gre za rumenkaste, rahlo privzdignjene obloge, ki se najpogosteje pojavijo na zgornjih ali spodnjih vekah. Nastanejo, ko se določene celice imunskega sistema napolnijo s holesterolom in drugimi maščobami.
Ksantelazme so pogosto povezane s povišano ravnjo holesterola v krvi, vendar ne vedno. Ker ima kopičenje maščob pomembno vlogo tudi pri razvoju ateroskleroze, so raziskovalci želeli preveriti, ali obstaja povezava med ksantelazmo in resnimi boleznimi srca in ožilja.
Razlika se je pokazala že v prvem letu
Raziskovalci so analizirali podatke 17.925 ljudi s ksantelazmo in jih primerjali z enako veliko skupino ljudi brez teh sprememb.
Že v prvem letu spremljanja je srčno kap doživel približno en odstotek ljudi s ksantelazmo, v primerjalni skupini pa 0,35 odstotka. Podoben vzorec so zaznali tudi pri možganski kapi.
Med ljudmi s ksantelazmo jo je doživelo približno 0,95 odstotka, med ljudmi brez nje pa 0,3 odstotka.
Razlika je bila prisotna tudi pri prehodnem ishemičnem napadu oziroma TIA. Tega so zaznali pri 0,6 odstotka ljudi s ksantelazmo in pri 0,19 odstotka ljudi v primerjalni skupini.
Čeprav so absolutni deleži razmeroma nizki, je bilo tveganje za te dogodke pri ljudeh s ksantelazmo večkrat večje. Razlika se je sčasoma nekoliko zmanjšala, vendar je bilo tveganje tudi po petih in desetih letih še vedno povečano.
Kaj pa, če imate normalen holesterol?
Pojavnost srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh s ksantelazmo je bila podobna ne glede na to, ali so imeli izrazito povišane maščobe v krvi ali ne. To nakazuje, da samo povišan holesterol morda ne pojasni celotne povezave. Rumenkaste spremembe na vekah bi zato lahko bile zunanji znak drugih, še neprepoznanih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja.
Ksantelazma sama ne povzroča kapi
Raziskava je pokazala povezavo, ne pa dokaza, da ksantelazma povzroča srčno ali možgansko kap. To pomeni, da pojav rumenkastih oblog na vekah sam po sebi ne pomeni, da bo človek res doživel kap.
Raziskovalci pa menijo, da bi bila ksantelazma lahko preprost, hitro opazen klinični znak, ki bi zdravnika spodbudil k dodatni oceni srčno-žilnega tveganja.
Kaj je smiselno preveriti?
Če imate ksantelazme, to ni razlog za paniko. Lahko pa je dobra priložnost, da ob naslednjem obisku zdravnika preverite svoje srčno-žilno zdravje. Smiselno je biti pozoren predvsem na:
- raven holesterola in drugih maščob v krvi,
- krvni tlak,
- kajenje,
- telesno dejavnost,
- prehrano,
- druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.
Na videz majhna sprememba na koži torej še ne pomeni, da je z vašim srcem nekaj narobe. Lahko pa je eden od razlogov, da zdravje srca in ožilja preverite nekoliko bolj pozorno.
