Vas trese in zebe, vročine pa nimate? To je 9 možnih razlogov
Vas zebe, trese ali obliva vročina, termometer pa kaže povsem normalno temperaturo? Razlog ni nujno okužba – možnih vzrokov je precej več.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občutek mrzlice običajno povezujemo z vročino in boleznijo, vendar se lahko tresenje, drgetanje ali nenavaden občutek mraza pojavijo tudi takrat, ko je telesna temperatura povsem normalna. Nekateri takšno stanje opisujejo kot »notranjo vročino«, saj imajo občutek, kot da se razvija vročina, čeprav je termometer ne potrdi.
Mrzlica brez povišane temperature sama po sebi ni bolezen. Gre za telesni odziv, ki ga lahko sprožijo zelo različni dejavniki – od mraza in intenzivne vadbe do hormonskih sprememb, stresa, nizkega krvnega sladkorja ali okužbe.
Včasih je kriv že stres
Močna čustva lahko povzročijo presenetljivo izrazite telesne odzive. Strah, tesnoba, vznemirjenje ali močno čustveno doživetje lahko sprožijo drgetanje in značilen »srh po hrbtenici«, pogosto pa se pojavi tudi kurja polt.
Takšen odziv je posledica delovanja živčnega sistema in običajno izzveni, ko mine tudi čustveni dražljaj.
Mrzlica se lahko pojavi tudi ob ovulaciji
Pri ženskah so lahko v ozadju tudi hormonske spremembe. Po ovulaciji naraste raven progesterona, zaradi česar se telesna temperatura nekoliko zviša. Sprememba je majhna, vendar lahko vpliva na občutljivost na mraz.
Nekatere ženske zato v določenem delu menstrualnega cikla pogosteje zazebe ali občutijo rahlo drgetanje, ne da bi imele vročino.
Lahko gre za začetek okužbe
Mrzlica je pogost del imunskega odziva na virusno ali bakterijsko okužbo. Telo z drgetanjem ustvarja toploto in skuša zvišati telesno temperaturo, zato se lahko občutek mraza pojavi še pred dejansko vročino.
Če se mrzlici pozneje pridružijo kašelj, bolečine v mišicah, utrujenost, glavobol ali drugi znaki bolezni, je zato smiselno temperaturo še naprej spremljati.
Po vadbi vas lahko nenadoma zazebe
Med intenzivno telesno aktivnostjo se telo segreje in začne proizvajati znoj, da bi se ohladilo. Če po koncu vadbe ostanete v prepotenih oblačilih ali stopite v hladen oziroma prepihan prostor, lahko temperatura kože hitro pade.
Posledica je lahko močno drgetanje, čeprav je telesna temperatura še vedno v normalnem območju.
Tresenje po obroku
Pri nekaterih ljudeh se lahko po jedi pojavi tako imenovani postprandialni sindrom. Gre za stanje, pri katerem se po obroku poveča dejavnost simpatičnega živčnega sistema, čeprav krvni sladkor ostaja v običajnem območju.
Pojavijo se lahko tresenje, potenje, občutek tesnobe, razbijanje srca in mrzlica.
Ko pade krvni sladkor
Tresenje in mrzlica sta lahko tudi znaka hipoglikemije oziroma prenizke ravni glukoze v krvi. Telo se na padec krvnega sladkorja odzove s sproščanjem stresnih hormonov, med drugim adrenalina.
Poleg tresenja se lahko pojavijo še potenje, nemir, šibkost, lakota, razbijanje srca in zmedenost.
Pogosto vas zebe? Preveriti velja tudi ščitnico
Ljudje s premalo delujočo ščitnico so pogosto bolj občutljivi na mraz. Pri hipotirozi ščitnica ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov, zaradi česar se presnova upočasni.
Poleg občutka mraza se lahko pojavljajo utrujenost, zaspanost, pridobivanje telesne teže, suha koža in druge težave. Če vas brez očitnega razloga pogosto zebe ali trese, je zato smiselno težavo omeniti zdravniku.
Vlogo ima lahko tudi telesna teža
Maščobno tkivo pomaga telesu ohranjati toploto, zato so ljudje z zelo nizko telesno težo praviloma občutljivejši na mraz. Hitreje jih zazebe ob temperaturnih spremembah, pogosteje pa lahko občutijo tudi mrzlico.
Najpreprostejši razlog pa ostaja izpostavljenost mrazu. Tresenje je namreč naravni obrambni mehanizem telesa: hitro krčenje mišic ustvarja toploto in pomaga vzdrževati ustrezno telesno temperaturo.
Kaj lahko storite doma
Če vas trese, temperatura pa ostaja normalna in nimate drugih zaskrbljujočih simptomov, si najprej privoščite počitek in spremljajte počutje. Pomagata lahko topel prostor in topla prha ali kopel, pomembno pa je tudi, da niste oblečeni preveč ali premalo.
Zdravil za zniževanje vročine praviloma ni smiselno jemati zgolj zaradi občutka »notranje vročine«, če telesna temperatura dejansko ni povišana.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Če se mrzlica ponavlja, traja dlje časa ali se ji pridružijo drugi simptomi, je smiselno poiskati vzrok.
Pozorni bodite predvsem, če se pojavijo kašelj, bruhanje ali driska, nenadno močno povišanje telesne temperature, omedlevica, motnje zavesti ali nepojasnjene krvavitve.
Pomembno je tudi razlikovati med občutkom vročine in dejansko vročino. O vročini govorimo, ko termometer pokaže povišano telesno temperaturo. Pri tako imenovani »notranji vročini« pa se lahko pojavijo občutek toplote, drgetanje, znojenje, utrujenost in splošno slabo počutje, čeprav izmerjena temperatura ostaja normalna.