Vesna Juvan: "Mora takšno žensko res nekdo voditi?"
Kaj se zgodi, če se lahko namesto od uma učimo od radosti? Kaj pomeni biti ženska v sodobnem svetu? Kaj sploh pomeni biti ženska?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kaj vam pomeni biti ženska? Kdo smo ženske?
Mislim, da je biti ženska zelo individualna izkušnja in da ne moremo posploševati, kaj biti ženska je in kdo ženske smo, predvsem pa je ne moremo ločevati od neke poti, ki smo jo, reciva temu tako, prišle prehodit v to življenje. Vsak človek je dejansko unikat.
Ampak ženskam nam je skupno to, da smo prinašalke novega življenja. Pa ne samo prek tega, da rojevamo otroke, čeprav je to najočitnejši način. Naše maternice so tiste, ki med nosečnostjo povežejo otrokovo telo in duha, kar pomeni, da morajo imeti do duha dostop. In zato verjamem, da smo ženske tiste, ki smo prevzele nalogo prinašanja duha na svet.
V prostem času plešete tango ter raziskujete naravo in številne »ženske«, ki živijo znotraj vas. Kakšne so te ženske? Kako pridete do njih?
Huh, teh žensk je v resnici za celo vas. Najlažje pridemo do njih tako, da se povežemo s svojo cikličnostjo. Večina žensk bo na vprašanje, ali ima v mesečnem ciklu dneve, ko si je všeč, in dneve, ko se sploh ne mara, odgovorila pritrdilno. Večina bo tudi priznala, da ji gredo ob določenih dnevih vsi na živce. In večina nas ve, da smo včasih glasne, drugič pa pridejo dnevi, ko bi se najrajši zavlekle pod odejo in bile povsem brez stikov s komerkoli. Imamo dneve, ko vse »zrihtamo«, in dneve, ko se nam absolutno ne da in nam ne gre, tudi če se zelo potrudimo.
Če začnemo spremljati svojo cikličnost in si vse te parametre tudi zapisovati, bomo ugotovile, da se nam obdobja ciklično ponavljajo. Sčasoma bomo že kar vnaprej vedele, katero obdobje prihaja in kakšna ženska smo v tem obdobju.
Kaj so značilnosti teh obdobij?
Čeprav je najbolj poznano obdobje PMS, ko nam na površje priplavajo neozdravljeni deli nas, imamo tudi obdobja, ko so v ospredju naši potenciali in darovi. V knjigi Rdeča zarja sem detajlno opisala vsa ta obdobja. V vsakem od njih smo druga ženska z drugačnimi darovi. Dar »menstruiranja« je na primer intuitivnost, v tednu po menstruaciji pa imamo izredno jasne misli. Po ovulaciji sledi obdobje, namenjeno akciji, saj so naša telesa na vrhuncu energijskih zmožnosti, smo pa tudi najbolj pogumne. Teden za tem smo kreativne in tik pred menstruacijo nam življenje kaže, kaj je še neozdravljenega.
To je le nekaj darov cikličnosti. Problem je, da bi nas sistem imel ves čas na ovulaciji – produktivne, dobre volje, polne energije, sijoče … In resnica je, da bi bile tudi same najraje takšne ves čas. To nas pripelje do izgubljenosti, občutka praznine in izgorelosti. Namesto da bi pobirale darove posameznih obdobij in rasle v modro starko, se pritožujemo nad tem, da nismo samo ena ženska.
Osemurni delovnik pt dni v tednu velja za oba spola. Torej gre ženska proti svoji naravi, ko ta ritem ni skladen z menstrualnim ciklom in posledično njenim ravnovesjem?
Mislim, da gre proti svoji naravi predvsem z idejo, da bi moral biti delovnik vsak dan enak. Tiste, ki smo samostojne podjetnice in sledimo svoji cikličnosti, vam bomo povedale, da v enem mesecu naredimo noro več, če delamo v skladu z delom cikla, v katerem smo, z motivacijo in z darovi, ki so nam na voljo. Sedeti na sestanku, ko imamo PMS ali menstrualne krče, ne služi nikomur, saj smo približno tako strastno vključene v proces kot fikus v kotu sejne sobe.
PMS jemljemo kot nevšečno nadlogo in ga poskusimo zdraviti, tudi družba nam ga nemalokrat očita, ker se takrat ne obnašamo »najbolj všečno«. Kaj se pravzaprav dogaja med PMS?
PMS ni namenjen všečnosti, temu je namenjen čas okoli ovulacije. PMS je izredno močno obdobje znotraj menstrualnega cikla, ko se energija usmeri navznoter in je namenjen zdravljenju tega, kar je v nas ranjeno. Svet nam začne iti na živce zato, ker nas cela naša biologija kliče navznoter. Zato rada rečem, da je PMS kratica za »pojdi malo k sebi«.
Če pomislimo, da ženske v življenju menstruiramo 400- do 500-krat, je to za nas tudi 400 do 500 priložnosti za zdravljenje. Pozdraviti moramo dele sebe, ki so ranjeni in posledično na avtopilotu. Ker modrost ni avtomatika, modrost je stanje, ko se duh, um, srce in maternica poravnajo. Milost življenja je imeti toliko priložnosti za zdravljenje. In velika škoda je, da smo PMS medikalizirali samo zato, da se ne čutimo in smo lahko še vedno v službi nefunkcionalnega sistema.
Samo dejstvo, da imamo menstruacijo, številne ženske razumejo kot nadlogo, bolečino, nepravičnost narave. V tem svetu, kjer poteka vse tako hitro in ki ne spodbuja počitka ali nihanj v počutju, se res zdi kot »šibkost«. Kako torej preživeti in ohraniti svojo ženskost?
Podobno je z regratom. Če raste na področju angleške travice, je plevel in nič drugega kot plevel. Sicer pa je lahko zelo hranilna solata, čaj za raznovrstne tegobe, odličen napitek, med, lučka, ki jo upihne otrok in ga s tem razveseli, zaseje lahko novo življenje in še kaj.
V času feminizma smo ženske sedle za mizo, za katero so že sedeli moški. In ja, takrat smo vsekakor morale spremeniti miselnost, da so ženske manj sposobne, intelektualno šibke … Danes je tretjina žensk izgorelih, ogromno je psihičnih in kroničnih bolezni. Počasi bi bil čas, da začnemo razmišljati, kako se v sistem vključiti s tem, kar imamo najboljšega, in ne s tem, kar lahko ponudimo, če se do konca izčrpamo.
To pa zahteva drugačen pristop do sebe …
Seveda to zahteva samoopazovanje ter spremembo načina razmišljanja in predvsem tega verovanja, da se moramo dokazati. Če smo dovolj dobre za mizo, za katero sedijo moški, ali je potem res možno, da ne bi bile dovolj dobre v sistemu, ki služi nam? Verjamem, da je ena od nalog ženske, poleg prinašanja novega življenja, skrb za skupnost. In težko rečem, da nam gre dobro. Niti moškim ni dobro, kaj šele ženskam in otrokom. Čas je, da ženske spet poskrbimo za skupnost. Skrajni čas.
Pravite, da nas je vzgojil sistem, ki se mu reče patriarhat, v njem pa vladata ranjena moška in ranjena ženska energija.
Patriarhat je sistem, ki je pri nas prisoten že več tisoč let. To je linearen, enoznačen svet, kjer je moški vreden več kot ženska samo zato, ker je moški. Kar se tiče žensko-moških energij, ki jih imamo v sebi vsi, tako moški kot ženske, pa menim, da ni problem, da vlada svetu moška energija. Lastnosti pozdravljene moške energije so, da je močna, zaščitniška, časti in posluša žensko energijo, navzoča, proaktivna, obilna, telesna, strastna, podporna, pogumna, sposobna sprejemati žensko podporo, sposobna brezpogojne ljubezni, v stiku z občutki, ne da bi jim dovolila nadzor. Bi živeli v takšnem sistemu? Jaz bi. Problem današnjega časa je, kot ste rekli, da vladata ranjena moška in ranjena ženska energija.
Kaj pa so značilnosti ranjenih energij?
Ranjena ženska energija je pretirano občutljiva, nezaupljiva in želi ugajati. Je tista pridna punca, ki ima nizko samospoštovanje, je nadzorovalna in nesposobna zdravo izražati svoje potrebe, potrebe drugih postavlja pred svoje, primerja se z drugimi, je zamerljiva in nesposobna stati na svojih nogah, manipulativna itd. Ranjena moška energija pa je strahopetna, uničuje vse na svoji poti, misli le nase, počuti se ogroženo, upravičuje sredstva, je nepovezana z občutki, nasilna, goljufiva, trmasta, izključevalna, šibka, kruta, brezobzirna, brutalna itd. Obe sta ranjeni in obe potrebujeta zdravljenje, če naj se sistem spremeni. Je res?
Res je. In to torej pomeni, da smo v tem sistemu nesrečni tako moški kot ženske?
Moški in moška energija nista eno in isto. Vsi ljudje imamo v sebi v različnih količinah obe kvaliteti energije. Nismo pol-pol, kot nas želijo prepričati nekateri. Ampak v osnovi mislim, da sistem ne služi prav dobro nobenemu spolu, čeprav radi rečemo, da je trenutni sistem pisan na kožo moškim. Če bi bilo to res, ne bi statistike kazale, da je četrtina moških izgorelih.
Kaj se torej dogaja? Sistem je bil ustvarjen za moškega, ki ima službo in družbeno življenje, doma pa brezplačno pomoč, ki ureja gospodinjstvo, otroke in vse druge obveznosti, ki niso vezane na zaposlitev. Povrhu vsega je ta pomoč še zadovoljna, urejena in nasmejana, ker se to od nje pričakuje in ga ne obremenjuje s svojimi problemi. Danes se veliko moških vključuje v dogajanje doma in posledično niti oni več ne zmorejo tempa, ki ga narekuje življenje.
Kaj lahko ženske naredimo, da bi nam bilo bolje?
Ženske moramo najprej spoznati svojo cikličnost. Preprosto zato, ker je tako zelo naša in ker nam, kot sem že omenila, omogoča živeti mnogotere darove in potenciale. Ko jo bomo spoznale in si dale dovoljenje, da začnemo komunicirati svoje potrebe v različnih delih cikla ter dale telesom to, kar v tistem času naravno potrebujejo, bomo šele lahko postale zares avtentične in zdravo močne.
Npr. večina žensk, ki v času najmočnejše menstrualne krvavitve počiva, pravi, da imajo zato v vseh drugih delih cikla nekje med 20 in 30 odstotkov več energije. To ni malo, to pomeni dva dni počitka in 26 dni več energije. Znanstvene raziskave so pokazale, da se deli možganov, odgovorni za intuitivnost, aktivirajo le, če v času krvavitve počivamo. Če se takrat torej ženemo, to pomeni, da se odpovemo intuiciji in energiji. In to sta samo dva primera. V resnici je tega res ogromno.
Pa če se naveževa spet na sistem – kakšen bi ustrezal ženski?
Tak, ki jo najprej nauči prisluhniti svojemu telesu in cikličnosti ter ji potem dovoli raziskati, kako bo videti njen mesec, da bo najboljša različica sebe. Da bo najbolj vitalna, da bo najboljše volje in da bo lahko najbolj avtentična. In kakšen sistem je to? Za vsako najbrž malo drugačen. In to je v navzkrižju s patriarhalnim razmišljanjem, kjer imamo lahko na eno vprašanje samo en pravilen odgovor. Zmedeni postanemo že, če samo poskusimo razmisliti, kakšen svet bi to bil, tako močno nas prežema patriarhat.
Kaj pa moškim? Se sistema lahko ujemata?
Mislim, da se lahko sistema zelo lepo ujemata, bi pa morali najprej eni in drugi ugotoviti, kaj sploh potrebujemo. Trenutno smo tako zelo indoktrinirani v kapitalistično patriarhalno miselnost, da je zelo težko videti pot iz nje. Prijatelj, poslovni mentor, je enkrat zelo lepo odgovoril na vprašanje, kako vidi sodelovanje ženske in moške energije. Pravi, da ženska energija začuti smer in jo skomunicira z moško. Moška energija prisluhne in reče: »Aha, če hočemo priti tja, moramo narediti to in to …« in gre v akcijo. Ženska energija spremlja dogajanje in po potrebi reče: »Malo drugače bi bilo fino.« In moška spet prilagodi smer.
Vsak od nas ima v sebi obe energiji, to bi res rada poudarila. In če želimo raziskovati, kak sistem bi nam ustrezal, moramo začeti govoriti o energijah. Ženski z ogromno moške energije in testosterona ne more ustrezati enak sistem kot ženski, katere telo ga skoraj nima. Enako velja za moške. Eni so bolj feminilni, mogoče bolj umetniško usmerjeni in jih ne moremo dati v isti predalček kot visoko testosteronske moške.
To se sliši veliko bolj naravno in sprejemajoče.
Mislim, da je dober začetek to, da se začnemo pogovarjati o moški in ženski energiji, nato pa pogledamo, kakšen koktajl imamo v našem telesu. Pa še nekaj je. Otroke moramo začeti vzgajati tako, da bo cenjena avtentičnost, ne pa pridnost ali pokoravanje sistemu. Ko bomo nehali vzgajati pridne punčke in mamine sinčke, bodo mladi ljudje sami našli sistem, ki jim bo najbolj ustrezal. In mislim, da nas vesolje nikakor ni ustvarilo tako, da ne bi kot krasni koščki sestavljanke pasali v to življenje. Najbrž bi se šele takrat lahko ustvarile zares harmonične skupnosti.
Pravite tudi, da so ženske, ki hočejo, da jih moški vodi, obtičale v majhni deklici, ki išče očeta. Mi lahko poveste več o tem?
Odrasla ženska in odrasel moški lahko stojita sama. Ko odrastemo (če je razvoj šel vsaj za silo normalno), moramo biti sposobni stati na svojih nogah, držati svoj prostor ter vedeti, kaj je naša vloga v skupnosti, kakšne so naše želje in cilji ter kako jih bomo uresničili. To tudi pomeni, da v odnosih ostanemo odrasle osebe in da ima vsak v paru svojo pot, obenem pa ima par tudi del poti, ki je skupna.
Vsak je odgovoren zase. In šele takrat se lahko osebi zdravo podpirata in gradita odnos. Ko pa rečem, da me mora moški voditi ali mi držati prostor, ker drugače ne morem polno živeti in ustvarjati, iz mene govori nedozorela punčka, ki si želi, da bi imela očeta, ki bi jo vodil in zaščitil pred prevelikim svetom. Kako mi naj nekdo drug pove, kaj pravi moje notranje vodstvo? In če ne more, kako naj me torej vodi?
Poglejva še, kakšna je zdrava ženska energija.
Ja, poglejva še lastnosti zdrave ženske energije in se potem lahko vsaka ženska zase odloči, ali ženska s prevladujočo zdravo žensko energijo potrebuje moškega, da jo vodi in ji drži prostor.
Lastnosti zdrave ženske energije so: je v stiku s sposobnostjo zdravljenja, je povezana z naravo in njenimi cikli, divje varuje planet in njegove otroke, zaveda se svoje moči, usklajena je s preostalim življenjem, išče resnico, polni svoj vrelec, je sposobna izražati vsa čustva, je sočutna in modra, sprejema se kot celo in se brezpogojno ljubi, je intuitivna, strastna, empatična, ustvarjalna in obilna, sposobna sprejemati ter je čaščena in občudovana s strani moške energije. Mora takšno žensko res nekdo voditi?
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 1.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 1,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
