Profimedia

Jerebika pri nas in po svetu

Navadna jerebika (Sorbus aucuparia) je le eno izmed imen za številne vrste in podvrste, ki so zbrane v rodu s strokovnim imenom Sorbus. Pri nas samoniklo uspeva več kot ducat različnih vrst, med katerimi so tudi mokovec (značilno drevo kraških planot z očarljivimi sivo podloženimi listi), brek in skorš (dve vrsti z užitnimi plodovi, velikimi kot manjše češplje).

MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:

Sadni

Boste sadili drevo? Tako pripravite sadilno jamo

Okrasni

Mali iglavci za velike učinke – ideje za vrt in posode

Sicer pa je ta rod bogato zastopan v Aziji. Nekatere vrste gojijo v tujini kot okrasna drevesa zaradi posebno lepo oblikovanih in nazobčanih pernatih listov, druge pa odlikujejo jagode, ki so bele, rumene, rožnate ali temno rdeče.

Profimedia

Vzgoja jerebike

Da bi imeli z jerebiko uspeh, moramo upoštevati, da je drevo vlažnega podnebja. Pomislimo, kje jo v Sloveniji najpogosteje srečamo v naravi. V hribovskih in gorskih gozdovih. Ob hišah in v javnih nasadih vidimo zares lepe, denimo, v Zgornji Savski dolini in na Koroškem. To so kraji, kjer je zaradi nekoliko višje nadmorske lege in gozdnate okolice zrak tudi poleti vlažnejši.

Zato, da bo pokazala vse svoje potenciale, jo je torej treba premišljeno posaditi. Vlažnejše okolje ji zagotovimo, če jo posadimo na severno stran hiše. Tam bo imela poleti dovolj hladne sence. Senco in z njo povezano vlago potrebuje, ker slabo prenaša poletno sušo. Kar se tiče tal, je zelo prilagodljiva. A ve se, kakšna zemlja ji najbolj godi: humozna, ilovnata in vendar rahla. V neugodnih razmerah jerebika hitro ostari in hira. Jerebiko, ki lepo uspeva, čim manj motimo. To pomeni, da okoli nje ne kopljemo in brez potrebe ne spreminjamo njene okolice.

Profimedia

Zakaj se za jerebiko splača potruditi? Zato, ker je vsestransko privlačno drevo. Oblikuje lepo in ne pregosto krošnjo. Avgusta in septembra jo okrasijo rdele jagode, jeseni se listje lepo rdečkasto obarva, pozimi opazimo gladko sijajno lubje. Ne zraste visoko, saj je redko višja od 10 metrov. V mladosti, ko si to želimo, raste najhitreje, potem rast upočasni.

Plodove jerebike še posebno obožujejo ptice, zato, če jerebika raste v vašem vrtu, ta jeseni nikoli ne bo zapuščen. Ptičje družbe bo dovolj vsaj tako dolgo, dokler ne bo z drevesa obrana zadnja jagoda. Jerebiko imajo sicer radi tudi čebelarji. Čebele na jerebikinih cvetovih, ki imajo sicer čuden vonj po majskih hroščih, naberejo okusen med. Lahko od vrtnega drevesa pričakujemo še več?

Plodovi so bogati z vitaminom C in antioksidanti, uživamo jih predelane

Plodovi navadne jerebike so jagode, ki so velike kot grah. Najprej so rumene, konec avgusta pordečijo. Ker na drevesu zorijo v velikih češuljah in ker je z njimi drevo kot obloženo, gre nabiranje razmeroma hitro. Če ste jih morda že imeli priložnost poizkusiti surove, pa ste verjetno idejo o nabiranju hitro opustili. To ni nenavadno, daj so surovi plodovi po precej trpki, lahko bi rekli celo neokusni - grenki, kisli in rahlo pekoči. Povrhu so tudi nekoliko strupeni, kar se pokaže s pospešeno prebavo. 

Zdravje v jerebikinih plodovih

Jerebikini plodovi so bogati z vitaminom C, zato že z majhno količino jagod prispevamo k dnevnemu vnosu tega vitamina, ki pomembno krepi odpornost. Poleg tega plodovi vsebujejo še druge antioksidativne snovi, ki pomagajo zmanjševati oksidativni stres in upočasnjujejo staranje celic. Organske kisline in vlaknine blagodejno vplivajo na prebavo in lahko pomagajo pri zaprtju. Raziskave kažejo, da lahko določene snovi v plodovih pomagajo tudi uravnavati maščobe in sladkor v krvi. Tradicionalno so jih sicer uporabljali kot naravno pomoč pri kašlju in prehladih.

A slabo izkušnjo z okušanjem jerebikinih jagod imamo le zato, ker jih nismo pravilno uporabili. Nikoli jih namreč ne jemo surovih, poleg tega pa je z obiranjem priporočljivo počakati do prvih slan. Mraz okus jagod močno izboljša, saj se plodovi takrat omedijo. Še vedno jih sicer ni priporočljivo uživati surovih, saj dražijo prebavo, so pa odlični vkuhani v marmeladah, džemih in želejih. Predelana jerebika izgubi grenčino in postane prijetno aromatična. Marmelada bo sicer še slajša, če jerebiki dodamo šipek, hruške in druge darove jeseni. Najhitreje se skuha kompot, bogat vir vitaminov je tudi sok iz svežih plodov.

Profimedia

Iz jerebike je mogoče kuhati celo žganje, čeprav se tega komaj kdo loti. Ker je v jerebikinih jagodah za polovico manj sladkorja kot v češpljah, jabolkih in hruškah, je tudi izkoristek pri žganjekuhi ustrezno manjši. Omenimo še, da so uporabni  posušeni plodovi. Pomagajo zaustaviti drisko, kar pripisujejo grenkim taninom.

V tujini je za sadno rabo razširjena moravska jerebika. Sorta, ki jo imenujejo Moravica, Edulis ali Dulcis, ima večje jagode, ki vsebujejo enkrat več sladkorja kot jagode divje jerebike. Ker so plodovi brez strupa, jih brez zadržkov jemo surove. Zares okusni postanejo šele, ko se po slanah omedijo.