Multipla skleroza: Nevrolog razkriva ali lahko s hrano ukrotimo bolezen
Dr. Ivan Adamec pojasnjuje, katere diete lahko zmanjšajo vnetje pri multipli sklerozi, zakaj je vitamin D ključen in zakaj izločanje glutena ne pomaga.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja. Najpogosteje se pojavi pri mladih odraslih osebah, med 20. in 40. letom, in trikrat pogosteje pri ženskah. Ker gre za bolezen, povezano s hiperaktivnostjo imunskega sistema, prehrana lahko pomembno vpliva na njen potek.
"Pri kroničnih imunsko posredovanih boleznih, kot je multipla skleroza, lahko način prehranjevanja zmanjša obstoječo hiperaktivnost imunskega sistema in tako pozitivno vpliva na bolezen," pojasnjuje dr. Ivan Adamec, specialist nevrolog iz Hrvaške.
Bolniki z MS smejo jesti vse
Med bolniki z MS obstaja velik interes glede vpliva prehrane na potek bolezni. Raziskave kažejo, da kar 30 odstotkov bolnikov uporablja prehranska dopolnila in posebne diete kot dopolnilno terapijo. Ena največjih zmot je, da morajo bolniki z MS nujno izločiti gluten ali laktozo. "Treba je poudariti, da bolniki z multiplo sklerozo smejo uživati vsa živila, izločanje določenih sestavin, kot sta gluten ali laktoza, pa ne vpliva na sam potek bolezni," opozarja dr. Adamec.
"Ne obstajajo dokazi, da je celiakija pogostejša pri osebah z MS v primerjavi z ostalo populacijo. Klinične raziskave tudi niso pokazale, da izločanje glutena iz prehrane vpliva na pojav relapsov in poslabšanj multiple skleroze," še pojasni.
Izločanje glutena se torej ne priporoča, razen če bolnik nima dokazane preobčutljivosti. Bolnikom se priporoča zdrava, uravnotežena in raznolika prehrana, ki telesa ne obremenjuje dodatno.
Vitamin D je ključen
Če obstaja ena stvar, pri kateri so si strokovnjaki enotni, je to vitamin D. Nizka raven vitamina D je povezana s slabšim kliničnim in radiološkim potekom bolezni.
"Vsem osebam z MS svetujemo dodatno nadomeščanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil v odmerku približno 4.000 IU dnevno," pojasnjuje dr. Adamec. Vitamin D lahko v telo vnesemo tudi s prehrano - z mlečnimi izdelki, ki jim je dodan, ter z ribami, kot so tuna, sardela in losos.
V eni izmed raziskav so bolniki, ki so se zdravili z zdravili za modifikacijo bolezni (DMT) in dodatno jemali vitamin D, imeli boljšo prognozo kot tisti brez dodatka.
A pozor: pretirani odmerki niso priporočljivi. "Jemanje posebej velikih odmerkov vitamina D (več kot 10.000 IU dnevno) se ne priporoča, saj ni dokazov o učinkovitosti takšnega načina zdravljenja, lahko pa je povezano z znatnimi neželenimi učinki, kot sta čezmerna raven kalcija v krvi in okvara delovanja ledvic," opozarja dr. Adamec.
Mediteranska prehrana zmanjšuje vnetje
Mediteranska prehrana je bogata s sadjem, zelenjavo, nenasičenimi maščobnimi kislinami iz rib in oljčnega olja, z nizkim vnosom nasičenih maščob živalskega izvora in izogibanjem enostavnim sladkorjem.
Pogostost MS je nižja v okoljih, kjer je takšen tip prehrane prevladujoč. Nenasičene maščobne kisline (omega-3 v ribah, omega-6 v oljčnem olju) v živalskih modelih MS zmanjšujejo vnetje osrednjega živčevja. Podobne pozitivne učinke imajo polifenoli iz sadja in zelenjave ter antioksidativni vitamini, kot je vitamin C.
Po besedah dr. Adamca teh snovi ni treba jemati kot prehranska dopolnila, ampak je njihov vnos priporočljiv preko uravnotežene prehrane.
Ketogena dieta in intermitentni post
Ketogena dieta in intermitentni post posnemata stanje stradanja in imata po raziskavah pozitiven učinek na simptome MS.
"Ena raziskava na osebah z MS je pokazala, da ketogena dieta vodi do zmanjšanja količine maščobnega tkiva, znatnega izboljšanja utrujenosti in depresije, povečanja občutka kakovosti življenja in boljših rezultatov pri preizkusih nevrološke funkcije," navaja dr. Adamec.
Pri intermitentnem postu so opazili zmanjšanje vnetnih parametrov v krvnih izvidih in zmanjšanje simptomov depresije. Zaradi možnih neželenih učinkov je pred uvedbo katerekoli izmed teh diet potrebno posvetovanje z zdravnikom ali nutricionistom.
