Barvanje mandal lahko umiri tesnobo (in razlog je zelo logičen)
Mandale mnogi povezujejo z duhovnostjo, a raziskave kažejo, da lahko pomagajo tudi umiriti misli in zmanjšati občutek notranje napetosti. Kako?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Verjetno ste se že srečali s podobo mandale, če ne drugje, pa na kakšnem spletnem omrežju. Njen motiv pade v oči in čeprav je nadvse preprost, je hkrati tudi zelo fotogeničen. Tako se mandale pojavljajo na tekstilu, na kopalniških ploščicah, na stenah restavracij … Kljub temu da imajo v resnici precej duhovno ozadje, so danes postale del vsakdana tudi zato, ker takšne simetrične in pomirjujoče podobe intuitivno doživljamo kot estetsko prijetne.
A mandale niso le trendovski motiv, marsikje so se začele uporabljati tudi v podporne terapevtske namene. Krožni vzorci, natančne linije, ponavljajoče se oblike, barve, ki se počasi razporejajo od sredine navzven … Ko začnemo barvati ali risati mandale, damo svojemu umu preprosto nalogo, da se vsaj za nekaj časa neha vrteti okoli istih skrbi.
PREBERITE TUDI:
Pri stresu in tesnobi se pogosto zgodi prav to, da misli dobijo preveč prostora. Preskakujejo iz ene možnosti v drugo, preverjajo, kaj bi lahko šlo narobe, obnavljajo pogovore, napovedujejo težave in telo ob tem težko loči med resnično nevarnostjo in notranjim alarmom. Mandala pri tem ne pomaga zato, ker bi imela sama po sebi posebno moč, temveč zato, ker človeku ponudi konkreten okvir. Nekaj, kar lahko gleda in počne z rokami. Nekaj, kar ima začetek, sredino, ponavljanje in dovolj jasen red, da se živčni sistem lažje umiri.
Zakaj ravno krog in ponavljanje delujeta pomirjujoče
Mandala je praviloma zasnovana okoli središča. Pogled se vrača k sredini, roka sledi oblikam, barve se nalagajo počasi in brez potrebe po hitrem rezultatu. Prav ta predvidljivost je pomembna. Ko smo pod stresom, nas pogosto utrudi občutek, da je vse odprto, nedokončano in neobvladljivo. Pri mandali je naloga dovolj preprosta, da ne zahteva velikih odločitev, hkrati pa dovolj natančna, da zaposli pozornost.
To je tudi razlog, zakaj barvanje mandal mnogim deluje kot aktivna oblika umirjanja. Ne sedimo nujno v tišini z zaprtimi očmi, kar je za nekatere ljudi v obdobju tesnobe celo neprijetno. Namesto tega počnemo nekaj majhnega, ponavljajočega in telesno oprijemljivega. Izbiramo barvo, sledimo liniji, zapolnimo majhen prostor, nato naslednjega. Um ima še vedno delo, vendar to delo ni več premlevanje skrbi.
Ko roke pomagajo umu, da se vrne v sedanjost
Pri tesnobi je ena večjih težav ta, da nas potegne iz sedanjega trenutka. Telo sedi za mizo, misli pa so že v jutrišnjem sestanku, v zdravniškem izvidu, v otrokovi prihodnosti, v nečem, kar se morda sploh ne bo zgodilo. Mandala nas ne prisili v mir, ampak nam pomaga, da se pozornost zoži na nekaj dovolj majhnega, da ga zmoremo.
To je lahko zelo razbremenjujoče. Namesto vprašanja, kako bomo rešili vse, kar nas skrbi, se pred nami pojavi precej manjša naloga, ki se osredotoča le na to, da pobarvamo del vzorca v mandali. Takšna dejavnost ne odpravi vzroka stresa, lahko pa zmanjša notranjo preplavljenost. Ko se to zgodi, pogosto lažje razmišljamo, jasneje presojamo in se manj odzivamo iz napetosti.
Mandala ni terapija, lahko pa je dober pripomoček
Pri mandalah je dobro ohraniti zdravo mero. Če je nekdo v hudi tesnobi, paničnih napadih, depresiji ali dolgotrajni stiski, barvanje mandal ne more nadomestiti strokovne pomoči. Lahko pa je eden od majhnih podpornih ritualov, ki nam pomagajo preživeti dan z nekoliko manj notranjega hrupa.
Raziskave o barvanju mandal so zanimive, vendar niso enoznačne. Nekatere kažejo zmanjšanje trenutne tesnobe po barvanju, druge opozarjajo, da mandale niso nujno učinkovitejše od prostega risanja ali drugih ustvarjalnih dejavnosti. To pravzaprav ni slaba novica. Pomeni, da bistvo ni v tem, da bi morali verjeti v mandale, ampak v tem, da mirna, strukturirana ustvarjalna dejavnost lahko pomaga umu preklopiti iz premlevanja v prisotnost.
Zakaj nas ustvarjalnost pomiri tudi, če nismo ustvarjalni
Veliko odraslih ob ustvarjalnih dejavnostih najprej reče, da ne znajo risati. Pri mandalah to skoraj ni pomembno. Ni treba ustvariti umetnine, ni treba imeti talenta, ni treba vedeti, katera barva »paše« kam. Ravno zato je mandala za marsikoga lažji vstop v ustvarjanje. Okvir je že dan, ni toliko odločanja kot pri prostem ustvarjanju, pritisk uspešnosti pa se lahko precej zmanjša.
Ko barvamo, možgani ne počivajo v praznini, ampak se ukvarjajo z nečim dovolj nežnim. Roka se premika, dih se pogosto spontano upočasni, pogled sledi vzorcu. To ni dramatična sprememba, je pa lahko dovolj, da telo dobi signal, da v tem trenutku ni treba biti v stalni pripravljenosti.
Kaj sploh je mandala?
Mandala je star simbolni vzorec, ki prihaja predvsem iz budistične in hindujske tradicije. Beseda mandala v sanskrtu pomeni krog, že stoletja pa predstavlja celovitost, ravnovesje in povezanost človeka z notranjim središčem. V tradicionalnih kulturah so mandale nastajale kot del meditacije, duhovnih ritualov in notranje kontemplacije, pogosto iz barvnega peska, ki so ga po končanem ustvarjanju tudi uničili. S tem so simbolično pokazali minljivost življenja in dejstvo, da nič ne ostane za vedno enako.
Mir največkrat ne pride skozi razmišljanje
Pri stresu pogosto poskušamo najti mir z dodatnim razmišljanjem. Analiziramo, tehtamo, iščemo razloge, preigravamo pogovore, sestavljamo načrte. Včasih je to koristno, pogosto pa nas ravno to še bolj utrudi. Risanje ali barvanje mandale pa pokaže, da se um včasih ne umiri zato, ker smo našli popoln odgovor, ampak zato, ker smo mu dali drugačno nalogo.
To je pomembno spoznanje. Ko smo napeti, ne potrebujemo vedno globokega uvida. Včasih potrebujemo nekaj, kar nas za deset minut vrne v telo, v roke, v barvo, v en majhen prostor na papirju. Od tam se potem lažje vrnemo tudi k sebi.
Kako poskusiti, da bo imelo učinek
Za začetek ni treba kupiti posebnega zvezka ali dragih barvic. Dovolj je natisnjena mandala, nekaj barv in deset do dvajset minut časa. Pomembno je, da tega ne spremenimo v še eno nalogo, pri kateri moramo biti dobri. Izberemo del vzorca, začnemo barvati in si dovolimo, da ni treba nikamor hiteti.
Najbolje deluje, če medtem ne preverjamo telefona, ne poslušamo težkih vsebin in ne skušamo hkrati reševati težav. Mandala naj za kratek čas postane ena sama stvar, ki jo počnemo. Če misli odtavajo, jih ni treba ustavljati. Dovolj je, da se pogled vrne k vzorcu in roka k naslednjemu polju.
Mandale ne bodo odnesle vseh skrbi, lahko pa ustvarijo majhen premor med nami in skrbmi. In včasih je že ta premor dovolj, da dan postane nekoliko lažji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
