AI

Ko pomislimo na nevarnosti podnebnih sprememb, običajno razmišljamo o taljenju ledenikov, suši in vročinskih valovih, ne o vplivu na naše zdravje. A izkazalo se je, da je srce med organi, ki so najobčutljivejši za spremembe v okolju. Raziskava, predstavljena na kongresu Evropskega združenja kardiologov v Ljubljani, razkriva, da lahko kombinacija ekstremnih temperatur in onesnaženega zraka sproži najhujše srčno-žilne zaplete.

##PAIDBREAK##

Na nedavnem kongresu, ki je v Ljubljano pripeljal kar 1400 kardiologov z vsega sveta, so raziskovalci predstavili obsežno študijo z naslovom Vpliv vročinskih in hladnih valov na pojavnost srčno-žilnih dogodkov in umrljivost, ki so jo naredili prof. Łukasz Kuzma z medicinske fakultete v poljskem Bialystoku in sodelavci. Študija je pokazala, da srce ne reagira le na holesterol, stres ali kajenje, temveč tudi na okolje, v katerem živimo.

Nevaren tudi mraz, ne le vročina

Raziskovalci so analizirali zdravstvene podatke več kot osmih milijonov prebivalcev vzhodne Poljske, regije, kjer so izrazita podnebna nihanja. Dežela, ki je bila pojem zmernega podnebja, čedalje pogosteje doživlja ekstremne temperature – tako vročinske valove kot hude ohladitve. Raziskovalci so pregledali podatke o hospitalizacijah in smrtnosti iz obdobja desetih let ter natančno opredelili obdobja ekstremnih temperatur. Iskali so srčno-žilno smrt, akutni miokardni infarkt in ishemično možgansko kap, najresnejše zaplete za srce in možgane.

V desetih letih so zabeležili kar 573.538 takšnih dogodkov in 377.373 srčno-žilnih smrti. Podatki so razkrili, da vročinski valovi delujejo skoraj takoj. Že isti dan, ko temperatura močno naraste, se število hudih srčno-žilnih dogodkov poveča za 7,5 odstotka, srčno-žilna smrtnost pa za 9,5 odstotka. Telo se mora na vročino hitro prilagoditi, srce bije hitreje, žile se širijo, tlak se spreminja, kar lahko pri občutljivih ljudeh povzroči zaplet. Pri mrazu je dogajanje drugačno, a nič manj nevarno. Učinek ni takojšen, temveč se razvija v naslednjih dneh. Tveganje se po hladnih valovih poveča s 4 odstotkov na 5,9 odstotka, srčno-žilna smrtnost pa s 4,7 na 6,9 odstotka. Nizke temperature povzročijo krčenje žil, zvišanje krvnega tlaka in večjo obremenitev srca, kar prav tako postopoma povečuje tveganje za zaplete.

Slovenija

Evropa pred velikim zasukom: nas čaka ohladitev?

Usodna kombinacija: onesnaženje in vročina

Najbolj skrb zbujajoča ugotovitev je, da ekstremne temperature niso edini problem. Ko se jim pridruži onesnažen zrak, se učinek še okrepi. Pri vročini sta posebej problematična ozon in benzo(a)piren, ki v telesu povzročata vnetne procese in oksidativni stres. To pomeni, da so celice bolj poškodovane, žile bolj razdražene, kri pa bolj nagnjena k strjevanju. Pri mrazu pa dodatno tveganje predstavljajo drobni delci PM₂.₅, dušikov dioksid in ozon, ki lahko poškodujejo notranjo plast žil ter pospešujejo nalaganje oblog. V praksi to pomeni, da je nevarnost največja prav takrat, ko se združijo slabi vremenski pogoji in onesnažen zrak, kar je v mestih čedalje pogostejši pojav.

70.000 izgubljenih let življenja

Številke iz raziskave so zelo nazorne. V desetih letih so zabeležili več kot pol milijona hudih srčno-žilnih dogodkov in več sto tisoč smrti. Posebej pomembna je ugotovitev, da je približno 13 odstotkov srčno-žilnih smrti povezanih z onesnaženjem zraka, kar pomeni, da bomo morali poleg druge preventive čistemu okolju posvetiti precej več pozornosti. Raziskovalci so onesnaženje prevedli tudi v izgubljena leta življenja, ki jih je bilo v desetih letih kar 71.440.

Ženske so bolj ogrožene

S pomočjo istih podatkov je raziskavo naredila tudi dr. Anna Kurasz z iste univerze in odkrila, da niso ogroženi samo starejši. Večje tveganje so opazili tudi pri mlajših od 65 let in ženskah. Te so imele približno pet odstotkov večje tveganje kot moški, ljudje pod 65 let pa približno devet odstotkov večje tveganje kot starejši. To ruši dolgoletno predstavo, da okolje vpliva predvsem na zdravje starejših.

Glavno sporočilo raziskave je preprosto: srce je zelo občutljivo za okolje. Ta študija kaže, kako zelo je naše zdravje  povezano z zdravim okoljem, in odpira vprašanje, kako bomo v prihodnje ocenjevali tveganje za srčno-žilne bolezni. Klasični dejavniki, kot so krvni tlak, sladkor in holesterol, očitno niso dovolj. Če si hočemo dobro, bo preventiva morala zajeti tudi skrb za okolje, ne le za posameznika. Že zdaj pa bomo morali biti še pozornejši na napovedi onesnaženosti zraka s trdimi delci in se v ekstremnih dneh izogibati telesnemu naporu.

Srčno-žilne bolezni v Evropski uniji prizadenejo približno 60 milijonov ljudi in zdravstvene blagajne stanejo okoli 282 milijard evrov letno, hkrati predstavljajo tretjino vseh smrti. V Sloveniji to pomeni več kot 7.200 smrti na leto.

Vročinski valovi delujejo takoj

 Že isti dan, ko temperatura močno naraste, se število hudih srčno-žilnih dogodkov poveča za 7,5 odstotka, srčno-žilna smrtnost pa za 9,5 odstotka. Telo se mora na vročino hitro prilagoditi, srce bije hitreje, žile se širijo, tlak se spreminja, kar lahko pri občutljivih ljudeh sproži zaplet.