Nič več igel? Adrenalin prihaja v obliki pršila za nos
Adrenalin je zdravilo, ki lahko obrne potek anafilaksije. A ravno pri njegovi uporabi se zatakne. Ljudje, ki ga imajo, si ga pogosto aplicirajo prepozno ali sploh ne.
Alergijske bolezni so v porastu in v najhujših primerih lahko vodijo v anafilaksijo, življenjsko ogrožajoče stanje. Čeprav je ključ do preživetja, se mnogi bolniki ustrašijo uporabe igle. Evropska agencija za zdravila je odobrila adrenalin v obliki nazalnega pršila. O tem in drugih izzivih pri prepoznavanju alergij so spregovorili slovenski strokovnjaki na novinarski konferenci, posvečeni anafilaksiji. Menijo, da bi adrenalin v pršilu lahko olajšal uporabo v kritičnih situacijah, ko o izidu odločajo le minute.
Nevarna zmotna presoja: »Bom že zdržal«
Tudi ko imajo pacienti pri sebi predpisan samoinjektor z adrenalinom, dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike Golnik opaža, da si ga pogosto aplicirajo prepozno ali sploh ne. Pogosto ga imajo namesto dobesedno ob sebi nekje v bližini, kar je v kritičnih trenutkih lahko predaleč.
Svojo izkušnjo je delil čebelar Kristijan Rešetič, ki je tudi tajnik Čebelarskega društva Krka Zagradec in mentor čebelarskega krožka na OŠ Stična.
"V vsaki sezoni doživim nekaj pikov čebel, vendar so bile reakcije do lani vedno v mejah normalnega," pripoveduje. Lani je anafilaksijo doživel dvakrat. »Takrat sem imel adrenalin že pri sebi, vendar si ga, po moško, nisem apliciral. Rekel sem si, da bom že zdržal. Danes vem, da to ni bila dobra odločitev. Sicer nimam težav z iglami, vendar uporaba samoaplikatorja za marsikoga, tudi zame, predstavlja zadržek,« pojasnjuje Rešetič.
Dodaja, da bi bila zanj bolj preprosta rešitev aplikacija adrenalina, ki ne bi bil v obliki igle. Smo torej dočakali, da končno prihaja lažja rešitev?
Prihaja nova rešitev brez vboda
Stroka je na srečanju z optimizmom pozdravila novico, da je Evropska agencija za zdravila (EMA) že odobrila. "EMA je že odobrila pršilo za nos z adrenalinom, zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnje na voljo tudi pri nas. Njegova glavna prednost je, da se pri uporabi ni treba zbosti z iglo, zato bo za veliko ljudi verjetno manj zastrašujoč in lažji za uporabo. Pomembna je tudi praktičnost, saj je pri anafilaksiji ključno, da imamo adrenalin ves čas pri sebi," pojasnjuje dr. Zidarn.
»Nazalni adrenalin bi lahko bil dobra možnost tudi pri osebah s prekomerno telesno težo ali pri osebah z določenimi oviranostmi. Ne zato, ker bi podcenjevali njihove zmožnosti, ampak zato, ker je lahko v nujni situaciji vsaka rešitev, ki je hitrejša, preprostejša in manj zastrašujoča, zelo pomembna,« dodaja asist. Tina Vesel Tajnšek iz UKC Ljubljana.
Kako prepoznati trenutek za ukrepanje?
Znaki anafilaksije se običajno razvijejo v nekaj minutah po stiku z alergenom. Poleg znanih kožnih sprememb se lahko pojavijo zamašen nos, občutek stiskanja v vratu, hripavost, oteženo dihanje ali piskanje v prsih. Pri prizadetosti prebavil se lahko pojavijo slabost, bruhanje ali driska, eden najnevarnejših znakov pa je padec krvnega tlaka, ki ga spremljajo hladna pot, vrtoglavica in izguba zavesti.
Če pri sebi nimate adrenalina, je nujen takojšen klic na številko 112. Dr. Zidarnova ob tem polaga na srce: »Če smo sami, nikakor ne sedemo za volan in se ne odpeljemo po pomoč. Če se nam med vožnjo stanje poslabša, lahko izgubimo zavest, kar je nevarno za nas in za druge v prometu.«
Strah pred neželenimi učinki pri otrocih
Pri otrocih se približno 10 odstotkov anafilaksij zgodi v vrtcu ali šoli, kjer so pogost sprožilec hrana (mleko, jajca, arašidi). Starši se uporabe adrenalina pogosto bojijo, ker jih skrbi, da bi otroka poškodovali ali da bi imelo zdravilo neželene učinke.
Vesel Tajnšek pomirja, da so učinki adrenalina, kot so hitrejše bitje srca, zvišan tlak ali tresenje, praviloma kratkotrajni in hitro minejo. Ključno je, da so na pravilno ukrepanje pripravljeni tudi zaposleni v vrtcih in šolah, saj pri anafilaksiji ni dovolj, da je zdravilo zgolj v omari, ampak ga je treba znati v kritični minuti tudi uporabiti.