Napoved za elektroenergetsko omrežje: viharno bo, a obeti so vedri
Elektroenergetski sistem bo treba kmalu drastično preoblikovati ter prilagoditi radikalnim spremembam in potrebam modernega časa.
Ne glede na trenutna politična dogajanja doma in po svetu poznavalci napovedujejo, da se bo v naslednjem desetletju gospodarska rast nadaljevala. S tem in z nenehnim tehnološkim napredkom pa je neposredno povezana tudi rast porabe električne energije.
Zagotovo se bo namreč nadaljeval tudi množični prehod od fosilnih virov k električni energiji, ki ga je v zadnjih mesecih obilno pospešilo še dogajanje na Bližnjem vzhodu. V vse večjem in hitrejšem razmahu sta ogrevanje s toplotnimi črpalkami in električna mobilnost. Prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, še zlasti sončne elektrarne skupaj z baterijskimi hranilniki, ni bil še nikdar hitrejši kot danes.
Vse to nakazuje, da je pred nami nekaj zagotovo zelo dinamičnih desetletij, v katerih bo treba elektroenergetski sistem drastično preoblikovati ter ga prilagoditi radikalnim spremembam in potrebam modernega časa.
Tri odstotke vse elektrike za umetno inteligenco
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo so vsa podatkovna središča skupaj leta 2024 porabila približno 415 TWh električne energije, kar je okoli 1,5 odstotka celotne svetovne porabe električne energije. Za lažjo predstavo: to je toliko, kot bi je v enem letu porabilo 30 Slovenij. Do leta 2030 naj bi se ta poraba več kot podvojila, na približno 945 TWh, torej na nekaj manj kot 3 odstotke celotne svetovne porabe elektrike. Glavni pospeševalec te rasti porabe elektrike je umetna inteligenca.
Kako bodo podatkovna središča ustvarjala porabo električne energije v naši državi? Kaj pomeni ta globoka elektrifikacija vsega? Koliko električne energije bomo potrebovali v prihodnjih letih in kako se bo moralo temu prilagoditi prenosno omrežje? Odgovore na ta vprašanja iščejo v novi epizodi ELEScasta. V njej je Anja Hreščak sredi stikališča v Divači gostila mag. Klemna Dragaša, direktorja Področja za upravljanje s sredstvi in projekti v družbi ELES. Lokacija ni bila izbrana naključno.
Pred poldrugim desetletjem so namreč v RTP Divača vgradili enega največjih in najzmogljivejših elementov elektroenergetskega omrežja: prečni transformator z močjo 1200 megavoltamperov (MVA). Prečni transformator je bil tedaj eden največjih tovrstnih transformatorjev v Evropi. Deluje kot energetski ventil: omogoča natančno usmerjanje tokov električne energije in s tem izboljšuje izkoristek prenosnih zmogljivosti ter zmanjšuje izgube. RTP Divača je ena najpomembnejših transformatorskih postaj v slovenskem elektroenergetskem sistemu, saj se iz nje napaja celotna primorska regija, je pa tudi stična točka za prenos električne energije proti Italiji.
Nova oprema za sodobne izzive
»Prav na povezavi z Italijo deluje prečni transformator, poleg linijskih daljnovodov največji kos opreme, ki jo premore ELES. Z njim lahko upravljamo tok električne energije na daljnovodu, kar je izjemnega pomena zlasti takrat, ko je neka povezava v omrežju preobremenjena, druga pa podobremenjena. S tem transformatorjem lahko, kot bi imeli ventile, to usklajujemo, s čimer poskrbimo za optimalno učinkovitost in zanesljivost omrežja,« pojasnjuje Dragaš. »Tukaj v Divači že obratujeta dve enoti, ki bosta v kratkem dopolnjeni s tretjo. To bo še povečalo stopnjo zanesljivosti obratovanja ter odpornost proti različnim neugodnim vremenskim dogodkom. Vse to je pomembno tudi za končne odjemalce, tako industrijske kot gospodinjstva,« v ELEScastu dodaja Dragaš.
Sogovornika sta se močneje dotaknila tudi teme iz uvoda tega prispevka, novih izzivov razvoja električnega omrežja v povezavi s povečano porabo in proizvodnjo. Dragaš je v zvezi s tem pojasnil, kaj se je v zadnjem desetletju ključno spremenilo v prenosu električne energije, da omrežje skoraj ni več kos potrebam modernega časa: »Če smo bili doslej navajeni, da je bila v omrežju majhna količina velikih proizvodnih enot, torej elektrarn, ki so pošiljale elektriko po žicah do odjemalcev, je danes drugače. Nekateri večji objekti se zapirajo, vse več pa je virov pri odjemalcih, kot so sončne elektrarne. Pretok energije je prej potekal v eni smeri, od zgoraj navzdol, danes pa iz vseh smeri. Tako od zgoraj kot od spodaj ter z leve in desne, ker smo vpeti v evropske sisteme. Elektroenergetski sistem, ki je bil nekdaj zelo predvidljiv, je tako postal izredno dinamičen, saj se pretoki nenehno spreminjajo. Vse to pa pomeni velik izziv tako pri vsakdanjem obratovanju kot njegovem načrtovanju.«
Poglejte si torej novo epizodo ELEScasta ter poiščite še številne zanimive informacije in odgovore na vprašanja, kaj se bo dogajalo z električnim omrežjem v prihodnjih desetletjih, ko bo pretok električne energije narasel na nepredstavljive vrednosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.