Poklic, ki je bil dober za starša, danes ni nujno dober za otroka
Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barba Škerbinc o poklicih prihodnosti, mladih, prvi zaposlitvi in tem, kaj bo Slovenija res potrebovala.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Mladi danes na trg dela vstopajo v času nizke brezposelnosti, a tudi velikih sprememb. Delodajalci še vedno iščejo kader, hkrati pa umetna inteligenca že spreminja rutinska dela, prebivalstvo se stara, potrebe po mojstrih prihodnosti v oskrbi, zdravstvu, storitvah in obrti pa ostajajo velike.
O tem, kako naj mladi razmišljajo o izbiri šole in poklica, zakaj prva zaposlitev ne bi smela ostati ujeta v negotovih oblikah dela, in katere kompetence bodo v prihodnje najbolj pomembne, smo se na Svet24 pogovarjali z Greto Metko Barbo Škerbinc, generalno direktorico Zavoda RS za zaposlovanje.
Kakšen je danes trg dela?
Razmere so še vedno ugodne. Brezposelnost je nizka, povpraševanje po delavcih pa ostaja visoko. Trenutno imamo okoli 44 tisoč brezposelnih oseb. Pričakujemo, da se bo ta številka še nekoliko znižala, proti koncu leta pa sezonsko nekoliko zvišala, predvsem zaradi priliva iskalcev prve zaposlitve po zaključku izobraževanja in izteka zaposlitev za določen čas.
Res je, da so delodajalci pri zaposlovanju previdnejši kot v preteklih letih. V globalnem okolju je veliko negotovosti, od konflikta na Bližnjem vzhodu do cen energentov in razmer v avtomobilski industriji. Za zdaj se to še ne kaže v višji brezposelnosti, vendar se trg dela na krize praviloma odziva z zamikom.
Povpraševanje po kadrih ostaja veliko predvsem v zdravstvu, socialni oskrbi, predelovalnih dejavnostih, turizmu, pri voznikih, čistilcih in podobnih poklicih.
Lani se je delež brezposelnih mladih povečal, medtem ko so se starejši od 50 let zaposlovali v večjem deležu. Zakaj so mladi pri vstopu na trg dela ranljivejši?
Glede tega se sprašujemo v večini zavodov za zaposlovanje v EU. Opazili smo, da se zaposlenost mladih nekoliko zmanjšuje, zato je mladim namenjena posebna pozornost.
Mladi se pri prvem vstopu na trg dela srečujejo z več ovirami. Pogosto so premalo informirani o pravicah iz delovnega razmerja, nimajo dovolj izkušenj, vstopajo pa tudi v druge oblike dela namesto v redne oblike zaposlitve.
Poseben izziv je, da mladi na začetku pogosto opravljajo začetniška rutinska dela. Ta so bila dolgo pomemben del uvajanja v stroko, saj se je mlad človek najprej priučil osnov, nato pa prehajal na zahtevnejše naloge. Toda prav takšna rutinska dela bodo v prihodnje bolj izpostavljena digitalnim orodjem in umetni inteligenci.
Zato je treba mladim pomagati že prej: pri informiranju, krepitvi kompetenc, karierni orientaciji in prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Dober most do zaposlitve je tudi študentsko delo, če mladi ob njem pridobivajo izkušnje in kompetence, ki jih lahko kasneje uporabijo pri iskanju zaposlitve.
Kaj bi morali mladi upoštevati, ko izbirajo šolo ali poklic?
Pomembno je, da povežejo tri stvari: kaj jih zanima, koliko so se pripravljeni učiti in kakšne so možnosti na trgu dela. Ta trikotnik je zelo pomemben.
Mladi se pogosto odločajo tudi po tem, kam gredo prijatelji, katera šola se jim zdi dosegljiva ali kaj poznajo iz okolja. Velik vpliv imajo še vedno starši, predvsem pri izbiri srednje šole. A starši pogosto prenašamo stare predstave. Kar je bila dobra izbira pred 30 leti, ni nujno dobra izbira za prihodnjih 30 let.
Včasih je prevladovalo prepričanje, da je treba čim več mladih usmeriti na fakultete. Danes pa vidimo, da so zelo pomembni tudi obrtni, tehnični, storitveni in oskrbovalni poklici. Starajoča se družba bo potrebovala več ljudi v zdravstvu, socialni oskrbi, dolgotrajni oskrbi, osebnih storitvah in poklicih, kjer je pomemben stik z ljudmi.
Ko govorimo o poklicih prihodnosti, pogosto najprej pomislimo na umetno inteligenco, programiranje in visoko tehnologijo. Toda vi omenjate tudi obrtne poklice. Zakaj?
Digitalizacija in umetna inteligenca bosta zelo pomembni, vendar poklici prihodnosti niso samo tehnološki poklici.
Če gledamo širše trende, vemo, da se družba stara. Potrebovali bomo več kadra na področju oskrbe, več storitev in tudi več poklicev, pri katerih je treba nekaj konkretnega narediti z rokami. Še vedno bomo potrebovali obrtne in osebne storitvene poklice.
Ne vem, kdaj bodo roboti menjali pipe ali popravljali vodovod. Za zdaj še nismo tam in še zlepa ne bomo.
Tudi pri intelektualnih poklicih bo umetna inteligenca prevzemala ali dopolnjevala enostavnejša dela. Ostale pa bodo kompetence, kot so sodelovanje, pripravljenost na učenje, timsko delo, sposobnost presoje, oblikovanje rešitev in iskanje novih poti. To so stvari, ki jih umetna inteligenca za zdaj še ne zmore tako kot človek.
Ali lahko mladim sploh rečemo, kateri poklic je varna izbira?
Pri konkretnih poklicih je treba biti previden. Kdor danes zelo samozavestno reče, da bo neki poklic zagotovo varen, lahko hitro špekulira. Bolj ko gremo na raven posameznega poklica, bolj so stvari negotove.
Bolj smiselno je gledati trende. Vemo, kaj pomeni demografija, vemo, kaj pomeni digitalizacija, vemo, da bo pomemben zeleni prehod. S temi trendi bodo povezane tudi kompetence.
Pomembne so osebne in splošne kompetence: sodelovalnost, empatija, presoja, pripravljenost na učenje in sposobnost reševanja problemov. Pri specifičnih kompetencah pa se bo treba prilagajati, ker se bodo spreminjale.
Veliko mladih razmišlja o programiranju, ker velja za varno in iskano izbiro. Je to še vedno tako samoumevno?
Programiranje in kodiranje sta bila še pred kratkim zelo iskani področji. Zdaj pa se že kaže, da lahko del kode napiše tudi program. To ne pomeni, da teh strokovnjakov ne bomo več potrebovali, pomeni pa, da samo tehnično znanje ne bo dovolj.
Pomemben bo sistemski del: kako razumeti, kaj sploh rešujemo, kako opredeliti problem in kako tehnologijo smiselno uporabiti. Človeška presoja bo ostala zelo pomembna.
Tudi tehnološka podjetja postajajo vedno bolj multidisciplinarna. Ugotavljajo, da produkta za uporabnike ni mogoče razvijati samo z ozkim IT-pogledom. Potrebno je tudi razumevanje ljudi, družbe, kulture in komunikacije. Zato je lahko prostor tudi za zelo različne profile, ne le za ozko tehnološke.
Kako bo umetna inteligenca vplivala na delovna mesta?
Umetna inteligenca že vpliva in bo še bolj vplivala na delovna mesta, vendar za zdaj ocene kažejo, da bo predvsem povečevala produktivnost in dopolnjevala delo. Ne bo takoj ogrozila vsega, bo pa prevzemala ali olajševala rutinska opravila.
Bolj varni bodo poklici, ki zahtevajo človeški stik, empatijo, ročne spretnosti in višjo raven presoje oziroma intelektualnega dela, ki ga umetna inteligenca za zdaj še ne zmore. Glede na starajočo se družbo in potrebe, ki jih imamo, je v tej smeri smiselno razmišljati tudi pri izbiri poklica.
Katere kompetence bodo najbolj pomembne? Je dovolj, da zna mlad človek uporabljati umetno inteligenco?
Digitalne kompetence bodo še bolj pomembne, vendar jih ne smemo razumeti preozko. Ne gre samo za uporabo umetne inteligence ali za to, da zna nekdo pravilno napisati ukaz.
Digitalno znanje pomeni tudi razumevanje varnosti, varovanja osebnih podatkov, kibernetske varnosti, upravljanja z datotekami in varnega poslovanja. To so področja, ki jih bo treba krepiti.
Hkrati so zelo pomembne tudi človeške kompetence: pripravljenost na učenje, sodelovanje, timsko delo, presoja, komunikacija, empatija in sposobnost reševanja problemov. Te kompetence bodo pomembne ne glede na to, ali nekdo dela v tehnološkem podjetju, obrti, oskrbi ali storitvah.
Pri prvi zaposlitvi ste bili precej jasni: mladi po začetnem preizkušanju ne bi smeli predolgo ostati ujeti v negotove oziroma fleksibilne oblike dela. Zakaj je to tako pomembno?
Pri prvi zaposlitvi je položaj nekoliko bolj zapleten. Delodajalce do neke mere razumemo, ker so razmere negotove in je danes težko načrtovati za naprej. Podjetja ne vedo vedno, kaj jih čaka, zato pogosto poskušajo čim dlje ostati pri bolj fleksibilnih oblikah zaposlovanja.
Prav je, da se mladi preizkusijo, pridobijo izkušnje in kompetence. Vendar je prav tudi, da potem preidejo v stabilnejše oblike zaposlitve.
Socialna varnost je za mlade zelo pomembna. Ni pomembna samo zaradi delovnega razmerja, ampak tudi zaradi vsega, kar pride z odraslim življenjem. Mladi potrebujejo stabilne zaposlitve, če želijo reševati stanovanjsko vprašanje, dobiti kredit, načrtovati družino in življenje v Sloveniji. Tega ni mogoče narediti brez stabilnih virov za življenje.
Zato bi morala biti ta zgodba zaokrožena: od prve zaposlitve do stanovanjske politike in pogojev, zaradi katerih mladi sploh lahko ostanejo tukaj.
Kaj pa delodajalci? Se zaradi pomanjkanja kadra bolj odločajo za zaposlovanje za nedoločen čas?
Zaposlovanje za nedoločen čas se nekoliko povečuje. Delodajalci se prilagajajo razmeram na trgu dela.
Seveda imajo delodajalci pogosto raje bolj fleksibilne oblike, ker so zanje manj tvegane. A danes imamo nizko brezposelnost in primanjkljaj usposobljenih delavcev. Delavec lahko zato pogosteje izbira, kje bo delal. Tudi zato se delodajalci prilagajajo s stabilnejšimi oblikami zaposlitve.
Mladi pa pri delu ne gledajo samo na pogodbo in plačo. Kaj je še pomembno?
Plača in stabilnost zaposlitve sta pomembni, nista pa edini stvari. Pomembni so tudi odnosi v podjetjih.
Veliko se govori o medgeneracijskem sodelovanju in o tem, kakšne so nove generacije. Delodajalci morajo razumeti, da imajo mladi tudi drugačne vrednote. Pomembno jim je družinsko življenje, želijo imeti nekaj prostega časa in kakovost življenja.
Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji in ne odhajajo v druge države, bo treba upoštevati tudi to. Demografski izziv je namreč velik, zato je treba napeti vse sile, da se vsak posameznik aktivira, najde in raste.
Mladi pogosto iščejo informacije na spletu, hkrati pa pri izbiri poklica potrebujejo konkreten pogovor. Kako jim lahko pri tem pomaga zavod?
Letos še povečujemo poudarek na mladih. Imamo svetovalce za mlade, ki bolje poznajo generacije, ki vstopajo na trg dela, njihove potrebe in način komunikacije. Mladi so bolj digitalno usmerjeni, a hkrati še vedno potrebujejo osebni pristop. Potrebna je kombinacija obojega.
Pomembna bo tudi platforma trga dela, ki jo pripravljamo skupaj z ministrstvom. Trenutno prikazuje obstoječe stanje, v kratkem pa bodo dodane kratkoročne napovedi in podatki o potrebah po kompetencah. Kasneje naj bi platforma pokazala tudi, kje je mogoče te kompetence krepiti.
To je lahko dober pripomoček, da mladi bolj samostojno upravljajo svojo kariero, Zavod pa jim pri tem pomaga s svetovanjem, podatki in znanjem.
Ali bo Slovenija potrebe trga dela lahko zapolnila samo z mladimi?
Generacije, ki zapuščajo trg dela, so večje od generacij, ki prihajajo nanj. Tudi če bi se demografska slika danes izboljšala, bi se učinek pokazal šele čez približno 20 let. Zato brez tuje delovne sile vsaj kratkoročno ne bo šlo.
A pomembno je, kako bo to urejeno. Ne želimo si ločenega segmenta trga dela, v katerem bi bili tujci bolj ranljivi ali slabše obravnavani. Zanje veljajo isti delovnopravni predpisi, vendar so zaradi neinformiranosti in načinov rekrutacije lahko bolj izpostavljeni tveganjem.
Zato si na Zavodu želimo, da bi bili postopki čim bolj varni, da bi delavci vedeli, kam prihajajo in pod kakšnimi pogoji, ter da bi imeli dostop do informacij in pomoči.
Kaj bi torej svetovali mladim, ki danes izbirajo svojo pot?
Naj se vprašajo, kaj radi počnejo, kaj jih zanima, koliko so se pripravljeni učiti in kakšne so možnosti na trgu dela. Naj ne izbirajo samo po tem, kam gredo prijatelji, kaj je trenutno moderno ali kaj je bilo nekoč dobra izbira.
Pomembno je, da gledajo podatke in trende. Demografija, digitalizacija, umetna inteligenca in zeleni prehod bodo močno vplivali na trg dela. Hkrati pa bomo še dolgo potrebovali ljudi, ki znajo delati z ljudmi, z rokami, v timu, ki znajo presojati, se učiti in iskati rešitve.
Prva izbira poklica ni nujno zadnja. Kariere se bodo spreminjale, zato bo vseživljenjsko učenje zelo pomembno. Nič ni zamujenega, tudi če se človek pozneje odloči za drugačno pot.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
