Tako pripravimo žerjavico, da bo žar res uspel
Dober žar se začne pri žerjavici. S temi štirimi načini priprave ognja bodo meso, zelenjava in ribe pečeni precej bolj enakomerno in okusno.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Pri žaru na oglje se največ napak zgodi, še preden na rešetko položimo prvi kos mesa. Žerjavica je pogosto prešibka, neenakomerno segreta ali prevroča, zaradi jedi ne uspejo, kot bi želeli. Prav zato izkušeni mojstri žara največ pozornosti namenijo prav pripravi ognja.
Čeprav se marsikomu zdi priprava žerjavice zapletena, zahteva predvsem nekaj prakse in pravilno izbiro sredstva za priprav. Žerjavico lahko pripravimo z lesom, lesnim ogljem ali briketi. Pomembno je, da že na začetku ocenimo, koliko je bomo potrebovali. Večji kosi mesa in daljša peka zahtevajo precej več žerjavice kot hitra peka desetih čevapčičev in dveh bučk.
Les poskrbi za najbolj izrazit okus
Priprava žerjavice z lesom velja za najbolj tradicionalno. Za žar najpogosteje uporabljamo hrast ali bukev, zelo cenjeni pa so tudi les jablane, češnje, stare vinske trte, fig, akacije, lovora in ruševja. Takšen les med gorenjem razvije prijetno aromo, ki jo meso med peko lepo vpije.
Čevapčiči na rožmarinovih vejicah
Za malce dodane svežine in arome smo uporabili rožmarin
Nikoli ne uporabljamo smolnatega lesa iglavcev ali lesa, ki je zaščiten s kemičnimi premazi. Takšen dim lahko pokvari okus hrane, poleg tega pa ni primeren za pripravo jedi.
Če želimo žerjavico, ki bo držala dlje časa, izberemo debelejši in trši les. Pred prižiganjem nekaj lesa nasekamo na manjše kose, del pa še na drobne trske. V kurišče najprej namečkamo papir, okoli njega postavimo manjšo grmado iz trsk in ogenj prižgemo. Ko se droben les dobro razgori, postopoma dodajamo debelejše kose.
Žar je pripravljen za peko, ko se tudi večji kosi lesa začnejo spreminjati v enakomerno razžarjeno žerjavico.
Lesno oglje hitro doseže visoko temperaturo
Lesno oglje ostaja najbolj priljubljena izbira za domače žare, saj hitro zagori in razvije visoko temperaturo. Posebej uporabno je pri daljši peki ali kadar pripravljamo več hrane hkrati.
Postopek priprave je podoben kot pri lesu. Najprej zakurimo papir in trske, nato pa na dobro goreč ali že razžarjen les dodamo oglje. Pomembno je, da kupček ostane dovolj zračen, saj ogenj brez pretoka zraka hitro oslabi.
Izkušeni žar mojstri si pogosto pomagajo z mehom ali kosom tršega kartona, s katerim ogenj nežno razpihajo. Tako žerjavica hitreje enakomerno zažari.
Briketi gorijo počasneje, a precej bolj enakomerno
Mnogi prisegajo na brikete predvsem zato, ker gorijo dlje in bolj stabilno kot navadno oglje. Temperatura je zato enakomernejša, kar pride posebej prav pri počasnejši peki večjih kosov mesa.
Tudi brikete položimo na dobro razgorele kose lesa. Ko jih prekrije tanka sivkasta plast pepela, je žar pripravljen za uporabo.
Pri nakupu velja preveriti sestavo briketov. Kakovostnejši vsebujejo manj dodatkov in zagotavljajo čistejše gorenje.
Kocke za prižiganje olajšajo začetek
Najhitrejši način priprave žerjavice je s pomočjo kock za prižiganje. Pri tej metodi ne potrebujemo papirja ali lesa. Na dnu kurišča najprej napravimo piramido iz oglja ali briketov. Okoli lahko dodamo še nekaj dodatnega oglja za rezervo. Med brikete razporedimo kocke za prižiganje in jih prižgemo.
Pljučna na žaru z gorčično kislo smetano
Tole je pa super zamisel za kosilo z žara. Ob pljučni lahko postrežete pečen krompir, koruzo, mlado čebulo ... kar je v sezoni in na zalogi.
Kako prepoznamo dobro žerjavico
Dobra žerjavica mora biti enakomerno razporejena, na površini oglja pa se začne pojavljati značilna siva pepelnata plast. Takrat ogenj ni več surov in agresiven, ampak dovolj stabilen za peko.
Ko je žerjavica pripravljena, jo razgrnemo po celotni površini kurišča in na vrh postavimo rešetko.
Izkušeni mojstri vedno pripravijo nekoliko več žerjavice, kot mislijo, da je bodo potrebovali. Dodajanje novega oglja med peko pogosto povzroči velika temperaturna nihanja.
Preprost trik za preverjanje temperature žara
Temperaturo žara lahko precej zanesljivo preverimo kar z dlanjo. Roko približamo približno dva centimetra nad rešetko in preverimo, koliko časa lahko zdržimo vročino:
- če dlani ne moremo zadržati nad rešetko, je žar prevroč,
- če lahko štejemo do 3, je žar zelo vroč,
- če lahko štejemo do 6, je temperatura zmerna,
- če lahko štejemo do 8, je vročina šibkejša.
Pred začetkom peke moramo rešetko vedno dobro segreti. Meso mora ob stiku z njo takoj zacvrčati, saj se tako površina hitreje zapeče in ostane bolj sočna. Temperaturo med peko uravnavamo tudi z višino rešetke, ki jo po potrebi dvigamo ali spuščamo bližje žerjavici.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
