Profimedia

Iz Združenja za otroke in mladostniško psihiatrijo so sporočili, da ukrepi s področja izobraževanja, potrebni za obvladovanje epidemije, ogrožajo primarne razvojne potrebe otrok in mladih po druženju, kot tudi njihov socialni razvoj in duševno zdravje. Poleg tega izpostavljajo trajnim posledicam pomemben del otrok, ki šolanja na domu ne zmorejo ali so še posebej ogroženi.

"Raziskave v razvitih državah kažejo, da več kot 80 odstotkov mladih z duševnimi motnjami poroča o poslabšanju simptomov med epidemijo, še posebej samomorilnosti, skoraj 30 odstotkov pa v tem času ne more nikakor dostopati do potrebne pomoči, preostali vsaj na daljavo," so poudarili.

Ni za vse enako

Kot so navedli, so izkušnje iz spomladanskega šolanja na daljavo opozorile na nevarnost dodatnega razslojevanja populacije otrok in mladih - na tiste, pri katerih se šolanje bolj ali malo manj uspešno nadaljuje, ter na pomemben del tistih, pri katerih šolanje na domu pomeni grožnjo dolgoročni šolski uspešnosti, bodisi zaradi nedostopnosti opreme in potrebnega delovnega okolja, bodisi zaradi nezmožnosti prilagoditve na nov način dela, slabšanja čustvenega zdravja ali osamljenosti. Vrzeli v šolskem delu, če bodo omejevalni ukrepi trajali, bodo ogrozile njihovo dolgoročno šolsko uspešnost, so opozorili.

Otroci so ob podaljševanju ukrepa šolanja na daljavo ogroženi tudi zaradi zmanjšanja telesne aktivnosti in povečanega časa za zasloni, posebej ranljiva skupina pa so tisti z avtističnimi in drugimi razvojnonevrološkimi motnjami. Raziskave opozarjajo, da otroci s šibko samopodobo, šibko vrstniško povezanostjo in znižanim razpoloženjem posegajo po zanje tveganih vsebinah na spletu in so ob podaljševanju časa na spletu dodatno ogroženi. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo pri vseh teh ranljivih skupinah težave še stopnjevale ob ponovni vrnitvi v šolo.

Nujna se jim zdi čim prejšnja vključitev otrok, mladostnikov in študentov v šolske in študijske procese "v živo". Ob tem med drugim predlagajo še dodatno podporo učiteljem za naslavljanje novo nastalih čustvenih, socialnih in učnih potreb otrok ter izboljšanje dostopnosti otrok in mladih do strokovne pomoči na področju duševnega zdravja.