Kako trmo spremeniti v svojo prednost
Trma nas lahko ovira ali žene naprej. Veliko je odvisno od tega, ali svojo močno voljo znamo usmeriti v pravo smer.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Otroci, ki pogosto ugovarjajo, vztrajajo po svoje, se težko uklonijo in imajo potrebo, da stvari naredijo po lastnem občutku, znajo odrasle hitro spraviti ob živce. Marsikateri starš ob tem dobi občutek, da dela nekaj narobe. Da bi moral biti otrok bolj ubogljiv, bolj prilagodljiv, manj zahteven in ne tako zelo trmast.
A psihologi že dolgo opozarjajo, da trma sama po sebi ni nujno težava. Pogosto gre za izraz močne volje, notranje motivacije in potrebe po avtonomiji. Vse to so v resnici lastnosti, ki nam lahko kasneje v življenju precej koristijo.
PREBERITE TUDI:
Prav zato ni naključje, da so nekatere raziskave pokazale zanimivo povezavo med uporniškimi, vztrajnimi otroki in kasnejšo uspešnostjo v odraslosti. Ena od bolj znanih je spremljala otroke več desetletij in ugotovila, da so bili posamezniki, ki so v otroštvu pogosteje kljubovali pravilom, vztrajali pri svojem mnenju in imeli izrazito močno voljo, kasneje pogosto bolj ambiciozni, tekmovalni in uspešni pri doseganju ciljev. To seveda ne pomeni, da je vsaka trma avtomatično dobra ali da bi morali spodbujati nespoštovanje drugih. Pomeni pa, da trma v osnovi ni samo »slaba lastnost«, kot jo pogosto dojemamo.
Psihologi ob tem poudarjajo, da močna volja ni problem, težava lahko postane le, če jo uporabljamo na napačen način. Nekateri ljudje svojo trmo usmerijo v vztrajnost, disciplino in sposobnost, da ne odnehajo ob prvem neuspehu. Drugi pa lahko zaradi iste lastnosti hitro zdrsnejo v konflikte, togost ali potrebo, da morajo imeti vedno prav. Razlika nastane predvsem v tem, ali se skozi odraščanje naučimo svojo močno voljo tudi uravnavati.
Zakaj sploh pride do trme?
Pri otrocih je trma pogosto povezana z razvojem občutka lastne identitete. To je obdobje, ko otrok začne preverjati, koliko vpliva ima na svet okoli sebe. Ko reče »ne«, ne gre vedno za izzivanje staršev. Včasih gre preprosto za poskus občutka: »Ali lahko tudi jaz o nečem odločam?«
Strokovnjaki pojasnjujejo, da imajo nekateri otroci že po temperamentu bolj intenzivno potrebo po samostojnosti. So bolj vztrajni, hitreje branijo svoje meje, težje popuščajo in močneje reagirajo, ko imajo občutek, da jih nekdo sili v nekaj proti njihovi volji. Takšni otroci pogosto odrastejo v ljudi, ki znajo stati za sabo, si upajo povedati svoje mnenje in se ne uklonijo takoj pritisku okolice.
To so lahko posamezniki, ki kasneje lažje odprejo svoje podjetje, zdržijo dlje v zahtevnih projektih, vztrajajo pri ciljih ali se ne pustijo hitro odvrniti od svojih idej. Ravno zato psihologi trmo pogosto povezujejo tudi z vztrajnostjo, samozavestjo in notranjim občutkom nadzora.
Kje pa je meja?
Težava nastane takrat, ko človek ne razvije sposobnosti prilagajanja. Če se močna volja združi še z nizko frustracijsko toleranco, impulzivnostjo ali potrebo po nadzoru, lahko trma začne škodovati odnosom. Tak človek težko sprejme drugačno mnenje, težje sodeluje in se pogosto zaplete v nepotrebne konflikte.
Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da cilj ni »zlomiti« trmastega otroka ali odraslega človeka, ampak ga naučiti, kako svojo močno energijo uporabiti koristno. Nekdo, ki zna vztrajati, hkrati pa se zna ustaviti, poslušati in prilagoditi, ima v življenju pogosto veliko prednost.
Kako lahko trmo obrnemo sebi v korist?
Psihologi pri ljudeh z močno voljo pogosto priporočajo predvsem to, da začnejo razlikovati med situacijami, kjer se je res vredno boriti, in tistimi, kjer gre bolj za ego ali potrebo po dokazovanju. Veliko energije se namreč izgubi v nepotrebnem dokazovanju, kdo ima prav.
Pomaga tudi, da svojo trmo zavestno preusmerimo v cilje, ki nam nekaj pomenijo. Ljudje z izrazito vztrajnostjo imajo pogosto ogromno notranje energije, a jo lahko razpršijo v konflikte, zamere ali upor proti vsemu. Ko pa isto lastnost usmerijo v delo, ustvarjanje, šport, učenje ali osebni razvoj, postane trma ena njihovih največjih prednosti.
Pomemben del je tudi sposobnost samorefleksije. Vprašanje »Ali zdaj vztrajam zato, ker res verjamem v to, ali samo zato, ker nočem popustiti?« zna biti za marsikoga zelo koristno. Prav tu se pogosto skriva razlika med zdravo vztrajnostjo in destruktivno trmoglavostjo.
Pri tem je pomembno razumeti, da naše lastnosti same po sebi največkrat niso ne dobre ne slabe. Enaka trma, ki lahko v enem obdobju povzroča težave doma ali v šoli, lahko nekomu kasneje pomaga, da ne obupa ob prvem neuspehu, da si upa iti po svoji poti in da zdrži tudi takrat, ko drugi že odnehajo.
Prav zato je koristno, da na trmo ne gledamo kot na nekaj, kar je treba zatreti, ampak kot na lastnost, ki jo je treba usmeriti. Trmastega otroka ali odraslega človeka ni treba zlomiti; veliko več naredimo, če ga naučimo, kdaj vztrajati, kdaj popustiti in kako svojo močno voljo uporabiti pametno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
