Policisti po napadu v Slovenj Gradcu: Država ne razume, kaj od nas zahteva
Policijski sindikat po napadu pri Slovenj Gradcu zahteva boljše delovne pogoje, več zaščite in višje odškodnine za policiste.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Policijski sindikat Slovenije je najostreje obsodil sobotni napad na policiste v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kjer je 45-letni moški med policijskim postopkom proti policistom najprej vrgel prižgano molotovko, nato nanje streljal s plašilno pištolo, zatem pa enega od policistov še fizično napadel in ga hudo poškodoval.
Policisti so osumljenca obvladali in pridržali, kazensko pa ga bodo ovadili zaradi sumov nasilja v družini, grožnje, napada na policista in hude telesne poškodbe, so sporočili s Policijske uprave Celje.
V sindikatu dogodek razumejo kot brutalen opomin, da policijsko delo ni običajen poklic. »Policist nikoli ne ve, ali se bo še iz najbolj običajnega postopka vrnil živ, zdrav in nepoškodovan,« so zapisali.
Po njihovih navedbah se lahko intervencija, ki se sprva zdi rutinska, v nekaj sekundah spremeni v napad z orožjem, nožem, vozilom ali golimi rokami.
Napad, ki odpira širše vprašanje
Prve neuradne informacije so govorile tudi o več poškodovanih policistih, uradno pa je potrjeno, da je bil eden od njih hudo poškodovan.
Za sindikat je dogodek pomemben predvsem zato, ker se ni zgodil v okoliščinah, ki bi bile vnaprej prepoznane kot izredne, temveč med policijskim postopkom. Prav v tem vidijo bistvo tveganja: policisti po njihovem mnenju vse pogosteje delajo v okolju, kjer je meja med vsakodnevno intervencijo in neposredno življenjsko nevarnostjo lahko zelo tanka.
»Nikoli ne ve, ali bo odhod v službo tudi zadnji pozdrav družini,« so zapisali v sindikatu. Gre za izrazito ostro formulacijo, a v sindikatu poudarjajo, da je namenjena opisu realnega tveganja, ki ga nosijo policisti na terenu.
Sindikat: država se odziva z zaskrbljenostjo, sistemske težave pa ostajajo
V Policijskem sindikatu Slovenije ocenjujejo, da se država ob takšnih dogodkih praviloma odzove z načelno zaskrbljenostjo, vendar po njihovem mnenju že leta ne rešuje ključnih težav policijskega sistema. Med njimi izpostavljajo kadrovsko podhranjenost, preobremenjenost, odhode iz sistema, pomanjkanje ustreznega nagrajevanja, slabšanje delovnih pogojev in odlaganje sistemskih rešitev.
Tudi letno poročilo policije za leto 2024 kaže, da policija deluje pod velikim operativnim pritiskom. V letu 2024 je bilo na interventni številki 113 zabeleženih nekaj več kot pol milijona klicev, od tega več kot 200.000 dogodkov, ki so zahtevali takojšnje ukrepanje.
Policija je obravnavala nekaj manj kot 60.000 kaznivih dejanj, več kot 30.000 kršitev javnega reda in miru ter dobrih 330.000 kršitev cestnoprometnih predpisov. Ob koncu leta je imela policija 7899 zaposlenih, kar je v poročilu povezano tudi z upokojevanjem in odhodi v druge poklice.
Sindikat zato napad pri Slovenj Gradcu postavlja v širši okvir vprašanja, koliko ljudi je na terenu, kako so opremljeni, kako hitro lahko pridejo okrepitve in kakšno podporo imajo policisti po dogodkih, v katerih so poškodovani ali življenjsko ogroženi.
Zahtevajo kadrovski načrt in boljše zavarovanje
Od vlade, ministrstva za notranje zadeve in vodstva policije sindikat zahteva kadrovski načrt za stabilizacijo policije, realno vrednotenje nevarnosti in odgovornosti policijskega dela ter zagotovitev zadostnega števila policistov na terenu. Zahtevajo tudi dosledno spoštovanje varnostnih standardov in učinkovitejšo zaščito policistov pred nasiljem.
Posebej izpostavljajo vprašanje odškodnin in nezgodnega zavarovanja. Po njihovem mnenju je nesprejemljivo, da država od policistov pričakuje posredovanje v najbolj nevarnih in nepredvidljivih situacijah, obenem pa njihovo življenje in zdravje vrednoti prenizko. Zahtevajo bistveno višje odškodnine za primere smrti, invalidnosti in poškodb pri delu.
Ta zahteva je po napadu pri Slovenj Gradcu dobila konkreten okvir. Policist, ki je pri intervenciji hudo poškodovan, ni le del statistike, temveč oseba, ki se po dogodku sooča z zdravljenjem, okrevanjem in posledicami, ki so lahko dolgotrajne. Sindikat zato vprašanje odškodnin razume kot del širše odgovornosti države do zaposlenih, ki jih pošilja v nevarne postopke.
Kaj bo zdaj preverjala preiskava
Kazenski postopek bo moral razjasniti, kaj se je zgodilo pred napadom, kakšna je bila narava prvotno obravnavanega kaznivega dejanja, kako je osumljenec prišel do nevarnih predmetov in kako se je napad stopnjeval.
Policija je za zdaj sporočila, da bo 45-letnika ovadila zaradi več kaznivih dejanj, vendar bo končna pravna kvalifikacija odvisna od dokazov in presoje tožilstva.
Za javnost pa je dogodek pomemben še iz drugega razloga. Kaže, da se nasilje v družini, grožnje in napadi na uradne osebe lahko prepletejo v isti intervenciji.
Takšni primeri od policistov zahtevajo hitro presojo, zaščito morebitnih žrtev, lastno varnost in obvladovanje osebe, ki lahko v trenutku postane nevarna za okolico.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.