Robert Balen

Iniciativa za Štepanjsko naselje je po opozorilu Mestne občine Ljubljana preklicala napovedano označevanje parkirnih mest. Akcijo urejanja okolice so vseeno izvedli, spor o parkiranju pa se zdaj seli še na sodišče, zbor občanov in v zadnje dneve zbiranja podpisov za referendum.

V Štepanjskem naselju se je danes nadaljeval spor, ki je iz vsakodnevne težave iskanja parkirnega prostora prerasel v eno od odmevnejših ljubljanskih mestnih vprašanj.

Iniciativa za Štepanjsko naselje je nameravala izvesti akcijo urejanja parkirišč: površine bi očistili, pokosili travo in na novo označili parkirna mesta. A se je načrt po opozorilu Mestne občine Ljubljana spremenil.

Kot je poročala STA, je občina pobudnike v petek prek odvetniške pisarne opozorila, da bi samovoljno zarisovanje črt pomenilo protipraven poseg v občinsko lastnino. V dopisu naj bi občina navedla tudi, da bi takšen poseg povzročil premoženjsko škodo, saj bi bilo treba oznake odstraniti in površine vrniti v prejšnje stanje.

V iniciativi so zato označevanje parkirnih mest za zdaj preklicali. Po njihovih navedbah tega niso storili zato, ker bi se odpovedali svojim zahtevam, temveč zato, ker niso želeli, da bi bili udeleženci prostovoljske akcije izpostavljeni morebitnim pravnim posledicam. Namesto zarisovanja so zato parkirišča in okolico le očistili ter pokosili travo.

Očitek občini: stanovalci rešujejo problem, ki ga mesto ni

Predstavniki iniciative so na novinarski konferenci poudarili, da njihova akcija ni bila mišljena kot provokacija, temveč kot poskus, da bi stanovalci sami uredili vsaj del prostora, ki ga vsak dan uporabljajo. Po njihovih besedah si prebivalci želijo bolj urejenega, varnega in funkcionalnega sobivanja v soseski, kjer se težave s parkiranjem vlečejo že leta.

Sašo Radej

Do odziva občine so bili kritični. Očitali so ji mačehovski odnos do stanovalcev in prepričanje, da občina zemljišč, ki imajo visoko finančno vrednost, ne želi nameniti za potrebe skupnosti, parkiranje ali druge dejavnosti prebivalcev.

MOL na drugi strani poudarja, da je javni prostor v Štepanjskem naselju omejen in da ga je treba razdeliti pravično med različne potrebe: parkiranje, varnost pešcev, intervencijske poti, zelenje, otroško igro in druge skupnostne vsebine.

Občina v svojih pojasnilih navaja, da je bilo v Štepanjskem naselju do 22. aprila izdanih 2327 brezplačnih dovolilnic, medtem ko je po analizi na območju 1809 parkirnih mest, dodatnih 604 pa v garažah.

MOL navaja tudi, da je že zarisala 100 novih parkirnih mest ob Parmski ulici in za Lidlom, poleti pa naj bi bilo na voljo še 100 mest v garaži nove stanovanjske soseske ob Pesarski in Litijski cesti.

Jedro spora: kdo ima pravico do prostora

Spor v Štepanjskem naselju zato ni več samo vprašanje črt na asfaltu. V ozadju je širši konflikt o tem, kako naj Ljubljana ureja parkiranje v stanovanjskih soseskah, kdo naj odloča o posegih v prostor in ali mestna politika najprej uvaja omejitve ali najprej zagotovi dodatne rešitve.

Občina zagovarja nov parkirni režim kot način, da se parkiranje v soseskah uredi bolj pregledno. Po novem odloku, ki ga je mestni svet sprejel 23. marca, lahko stanovalci v posameznih soseskah pridobijo parkirno dovolilnico, praviloma eno na stanovanjsko enoto.

Jure Klobčar

Druga in tretja dovolilnica sta mogoči le, če je dovolj prostih mest. Za soseske je predvidena cena 60 evrov za prvo, 120 evrov za drugo in 240 evrov za tretjo dovolilnico.

Iniciativa temu nasprotuje. Po njihovem odlok ne rešuje pomanjkanja parkirnih mest, ampak predvsem uvaja plačevanje, dovolilnice in redarski nadzor. Na spletni strani kampanje Parkirišča so naša navajajo, da zahtevajo pristop »najprej rešitve, potem omejitve«, med razlogi za referendum pa izpostavljajo pomanjkanje parkirišč, nezadostno izboljšanje javnega prometa in očitek, da občina odgovornost za dolgoletno prostorsko politiko prenaša na prebivalce.

Referendum, sodišče in zbor občanov

Iniciativa medtem nadaljuje zbiranje podpisov za razpis naknadnega referenduma o spremembah odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Po poročanju STA so doslej zbrali nekaj več kot 5000 podpisov, zbiranje pa bodo prihodnji teden nadaljevali tudi z obiski drugih ljubljanskih sosesk.

Že sredi tedna so predstavniki iniciative ocenili, da se število podpisov povečuje in da želijo do 28. maja zbrati potrebnih 11.500 overjenih podpisov za razpis referenduma. Ob tem so zavrnili ocene župana Zorana Jankovića, da gre za referendum proti njemu, in poudarili, da je njihov cilj po njihovih besedah drugačen način vodenja mestne politike.

Spor se bo nadaljeval že v ponedeljek, ko je na ljubljanskem okrajnem sodišču razpisana obravnava v motenjski tožbi in tožbi proti vznemirjanju lastninske pravice, ki so jo prebivalci Štepanjskega naselja zaradi novega parkirnega režima vložili zoper občino.

Za sredo je sklican še zbor občanov četrtne skupnosti Golovec o parkirni problematiki v Štepanjskem naselju. MOL na svoji spletni strani navaja, da bo zbor namenjen prebivalcem ČS Golovec, ki bodo lahko izrazili svoje stališče do predlogov občine za ureditev razmer v soseski.

Sa.R.

Do 28. maja, ko se izteče rok za zbiranje podpisov, bo zato jasno, ali bo ljubljanski spor o parkiranju dobil še referendumsko nadaljevanje. Že zdaj pa je očitno, da je Štepanjsko naselje postalo simbol širše mestne dileme: kako v gosto naseljenih soseskah razdeliti prostor, ki ga je za vse potrebe premalo.