Shutterstock

V naših domačih sobah je oblak majhnih, povsem nevidnih delcev mikroplastike: letno naj bi jih vdihnili več sto tisoč. Seveda je težko verjeti, da imamo onesnažen zrak med domačimi stenami, a znanstveniki zatrjujejo, da največ mikroplastike vdihnemo prav doma.

Pomislimo. Vsakdo ima vsaj kakšno oblačilo iz sintetičnih vlaken, saj so tovrstna oblačila najcenejša, najbarvitejša, različnih tekstur, raztegljiva in zato zelo priljubljena. So pa tudi eden poglavitnih virov onesnaževanja zraka s plastičnimi mikrodelci. Tu pa so še druge sintetične tkanine, s katerimi radi opremljamo svoje domove. In plastični predmeti. Žal se mikroplastiki ni mogoče izogniti – je  pa mogoče zmanjšati njeno koncentracijo. Predvsem v lastnem domu.

Prehrana

Plastiki v hrani se je nemogoče izogniti

Iz zraka v telo

V zraku lebdeča mikroplastika slej ko prej najde pot v naše telo. Še nedavno sta bila predvsem hrana in voda prepoznani kot najpogostejši način vstopanja mikrodelcev v telo, nove raziskave pa kažejo, da jih največ zaide v telo z dihanjem. V razvitem svetu smo najbolj izpostavljeni nevarnosti vdihavanja mikroplastike, saj preživljamo do 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih. Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da je koncentracija mikroplastičnih delcev v zraku v zaprtem prostoru do osemkrat višja kot zunaj – in to celo na Kitajskem, kjer je onesnaženost zraka na prostem visoka.

Najpogostejši vir mikroplastike v zraku so oblačila in notranja oprema, talne obloge, plastični predmeti za vsakdanjo rabo in gospodinjstvo, na koncentracijo teh delcev v zraku pa vpliva tudi način čiščenja ter prezračevanja. Plastični mikrodelci lahko zaidejo v telo tudi s kozmetičnimi in higienskimi pripomočki.

Nekaj vendarle lahko storimo

Mikroplastika ni povsem enakomerno razporejena v zraku – največ je je med običajnim prahom, ki se nalaga na površinah. Žal pa tam ne miruje, saj jo lahko dvigne v zrak vsak najmanjši premik zračnih tokov. Plastični mikrodelci merijo od 1 do 10 mikrometrov, so nevidni, zaradi majhnosti pa lahko prodrejo globoko v pljuča. In kaj lahko storimo, da jih vdihnemo čim manj?

1. Oblačila: pomaga, če peremo večje količine perila naenkrat, saj se s tem zmanjša drgnjenje in posledično lomljenje vlaken ter izločanje mikroplastike. Oblačila perimo, kadar je res treba, sušimo pa jih raje zunaj, na soncu – če le imamo možnost za to. Kupujmo oblačila iz naravnih materialov in tudi preostali tekstil v gospodinjstvu naj bo raje iz naravnih vlaken: zavese, posteljnina, vzglavniki, odeje ... Bombažna, volnena ali lanena vlakna se ne lomijo tako zelo kot sintetična. So pa mnenja znanstvenikov še zmeraj deljena glede sintetičnih oblačil iz druge roke: nekateri trdijo, da se sčasoma izločanje mikroplastike zmanjša, saj so oblačila z uporabo že izgubila vsa nalomljena in krhka vlakna, drugi trdijo, da se starostjo sintetična vlakna le še bolj lomijo, saj so dotrajana.

2. Sesanje: s sesanjem seveda odstranimo prah, v katerem se nabira mikroplastika, a hkrati sprožimo zračne tokove v prostoru, tako da se velika količina mikroplastike samo preprosto dvigne v zrak. Kljub vsemu raziskave kažejo, da redno sesanje zmanjša raven mikroplastike v zraku. Tudi zamenjava polne vrečke v sesalniku je rizičen postopek, zato ga raje opravljajmo z masko na obrazu, pametno pa jo je uporabljati tudi med sesanjem. Na tržišču so sesalniki z vgrajenimi močnimi filtri (high-efficiency particulate air – HEPA), seveda pa tudi najboljši HEPA-filtri prepuščajo vsaj nekaj mikroplastike. Med sesanjem je priporočljivo vključiti močan vir prezračevanja ali vsaj odpreti okno. Poskrbimo tudi za dobro vzdrževanje sesalnika (redno menjavo filtra in vrečke).

3. Prezračevanje in zračni filtri: zraka v domačih prostorih ne bo mogoče povsem očistiti mikroplastike – je pa mogoče to količino zmanjšati. Za to so na voljo zračni HEPA-filtri, ki lahko filtrirajo kar 99,97 odstotka delcev v zraku, velikih 0,3 mikrometra, ter okoli 99 % plastičnih nanodelcev. Seveda kakovost HEPA-filtrov niha, investicija v res dober filter oziroma v kombinacijo filtrov za delce različnih velikosti pa se z vidika zdravja zagotovo splača.

Klimatske naprave so druga zgodba, saj ne zmanjšujejo koncentracije mikrodelcev v zraku, prej nasprotno: s sprožanjem močnih zračnih struj v prostoru okrepijo dvigovanje mikroplastike iz sobnih tekstilij in prahu na površje. (jk)

NASVET

Nevarnost vdihavanja plastičnih mikrodelcev zmanjšamo tudi z rednim brisanjem prahu z vlažno krpo.

***null***

revija Jana