Evropski del afere Epstein se odpira: Javile so se nove domnevne žrtve
Pariškemu tožilstvu se je javilo približno deset novih domnevnih žrtev Jeffreyja Epsteina, skupno zdaj okoli dvajset oseb.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pariško tožilstvo je prejelo približno deset novih prijav oseb, ki se predstavljajo kot domnevne žrtve Jeffreyja Epsteina oziroma njegovega kroga v Franciji.
Kot je za francoski RTL povedala pariška tožilka Laure Beccuau, se je organom doslej javilo okoli dvajset ljudi, med njimi približno deset takšnih, ki preiskovalcem prej niso bili znani.
Gre za nadaljevanje francoskega dela afere, ki se je po novi objavi ameriških dokumentov znova premaknila iz ozadja.
V središču preiskave ni več le pokojni ameriški finančnik, ampak predvsem vprašanje, ali so mu v Franciji pri iskanju, novačenju ali izkoriščanju mladih žensk in deklet pomagali tudi drugi.
Tožilstvo za zdaj po besedah Beccuaujeve še ni zaslišalo oseb, ki bi lahko bile vpletene. Najprej želijo pregledati gradivo, preveriti pričevanja in rekonstruirati povezave med Epsteinom ter ljudmi, ki so se v Franciji pojavljali v njegovem krogu.
To pomeni, da preiskava še ni v fazi neposrednega soočanja z morebitnimi osumljenci, ampak v fazi zbiranja in preverjanja dokazov.
Preiskava po objavi ameriških dokumentov
Francoski organi so obsežnejše postopke odprli po objavi velike količine dokumentov, povezanih z Epsteinom, v ZDA.
Reuters je februarja poročal, da je Francija začela preiskave zaradi suma trgovine z ljudmi in finančnih kaznivih dejanj, povezanih z Epsteinovo mrežo. Preiskovalci med drugim preverjajo, ali so bili v domnevne zlorabe ali spremljajoče finančne tokove vpleteni tudi francoski državljani oziroma osebe, ki so delovale v Franciji.
Beccuaujeva je za RTL dejala, da so francoski preiskovalci pridobili Epsteinov računalnik, telefonske izpiske in imenike. Po njenih besedah gre za obsežno gradivo, ki ga je treba analizirati, preden bodo lahko jasneje opredelili, kdo je imel v francoskem delu zgodbe kakšno vlogo.
To je tudi razlog, da primer napreduje počasi. Pri takšnih čezmejnih preiskavah zgolj omemba imena v dokumentih še ne pomeni kazenske odgovornosti. Preiskovalci morajo ugotoviti, ali obstajajo konkretne povezave med posamezniki, dejanji, kraji, časom in morebitnimi žrtvami.
Pariz kot ena od pomembnih Epsteinovih postaj
Francija v zgodbi o Epsteinu ni naključna. Le Monde je marca poročal, da je imel Epstein več let stanovanje na prestižni pariški Avenue Foch, ki je delovalo kot eno njegovih evropskih oporišč. Tam naj bi se križali njegovi družabni, poslovni in zasebni stiki, francoski preiskovalci pa zdaj preverjajo, ali je bilo pariško okolje tudi del širšega sistema izkoriščanja.
V tem okviru francosko tožilstvo ne preiskuje le tega, kaj je Epstein počel v Parizu, temveč tudi, kdo mu je omogočal dostop do mladih žensk, kdo mu jih je predstavljal in ali so bili nekateri posamezniki pri tem dejavni posredniki.
V ospredju tudi svet manekenstva
Del prijav je povezan z osebami iz sveta manekenstva. Med imeni, ki se v francoskem delu afere pojavljajo že dlje časa, je Jean-Luc Brunel, francoski agent za manekenke in Epsteinov znanec. Brunel je bil v Franciji obtožen spolnih kaznivih dejanj nad mladoletnimi osebami, vendar so ga leta 2022 našli mrtvega v pariškem zaporu, še pred sojenjem. Obtožbe je zanikal.
Guardian je februarja poročal tudi o dokumentih, ki osvetljujejo vlogo Daniela Siada, manekenskega skavta, ki naj bi Epsteina povezoval z mladimi ženskami. Siad zanika kazniva dejanja in trdi, da je šlo za zakonite stike v okviru manekenstva. Preiskovalci bodo morali zato ločiti med stiki, ki so bili lahko profesionalne narave, in morebitnimi dejanji, ki bi lahko pomenila kaznivo ravnanje.
V francoskem delu zgodbe se omenja tudi nekdanji vodja agencije Elite Gérald Marie, ki obtožbe prav tako zanika. Pri vseh teh imenih je pomembno poudariti, da so javne navedbe, pričevanja in dokumenti šele podlaga za preverjanje, ne pa dokaz krivde.
Zakaj se primer odpira šele zdaj?
Eden od razlogov je nova dokumentacija. Ameriški dokumenti so francoskim preiskovalcem dali dodatne sledi: imena, stike, korespondenco, potovanja in morebitne povezave med posamezniki. Reuters je poročal, da francoski tožilci zdaj pregledujejo gradivo, ki bi lahko osvetlilo tako domnevno trgovino z ljudmi kot finančne tokove v Epsteinovem krogu.
Drugi razlog so prijave domnevnih žrtev. Nekatere se po poročanju francoskih medijev nahajajo v tujini, zato bo del postopkov odvisen tudi od mednarodnega pravosodnega sodelovanja. Pri starejših primerih spolnega nasilja so takšni postopki praviloma zahtevni: spomini se preverjajo z dokumenti, potovanji, komunikacijo in morebitnimi drugimi pričami.
Primer, ki presega Epsteina
Jeffrey Epstein je leta 2019 umrl v newyorškem zaporu, kjer je čakal na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mladoletnicami za spolne namene.
Njegova smrt je ustavila kazenski postopek proti njemu, ni pa končala vprašanj o širši mreži ljudi, ki so mu omogočali dostop do žrtev, denarja, zasebnih prostorov in vplivnih krogov. Reuters ob tem opozarja, da sama omemba posameznikov v dokumentih ni dokaz kaznivega ravnanja.
Francoska preiskava je zato pomembna predvsem zato, ker poskuša ugotoviti, ali je imel Epstein v Evropi operativno podporo in ali so bili posamezniki v Franciji del sistema, ki je omogočal zlorabe. Za zdaj gre za fazo preverjanja.
Končni domet preiskave bo odvisen od tega, ali bodo pričevanja domnevnih žrtev, ameriški dokumenti in francosko zbrani dokazi dovolj natančno pokazali, kdo je bil vpleten, na kakšen način in ali je mogoče zadeve še kazensko preganjati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
