Skrajna desnica v Nemčiji najbolj priljubljena po letu 1945
AfD je v raziskavi INSA dosegla rekordnih 29 odstotkov podpore, CDU/CSU pa padla na 22 odstotkov. Nemška politika je pred novim alarmom.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je v zadnji raziskavi inštituta INSA za Bild am Sonntag dosegla 29 odstotkov podpore, največ doslej na zvezni ravni.
Konservativna unija CDU/CSU kanclerja Friedricha Merza je medtem padla na 22 odstotkov. Razlika med njima ni več simbolna, ampak politično brutalna: AfD je v tej meritvi sedem odstotnih točk pred stranko, ki vodi nemško vlado.
Stranka, ki je še pred leti veljala predvsem za glas protestnega vzhoda, je zdaj v anketah postala osrednji problem nemške politike. Ne zato, ker bi imela odprto pot do oblasti, temveč zato, ker vse bolj določa ritem razprave, pritiska na CDU/CSU in sili celoten sistem v vprašanje, ki se ga Berlin dolgo izogiba: kako vladati državi, v kateri ima politično izolirana stranka največ podpore?
Ko pade kanclerjeva stranka, raste občutek razpoke
Merz je oblast prevzel z obljubo, da bo Nemčijo potegnil iz zastoja: manj negotovosti, več gospodarske dinamike, strožji nadzor migracij, močnejša država.
Toda po letu dni je politična bilanca zanj neprijetna. Njegova unija je po meritvi INSA na najnižji ravni po podatkih tega inštituta v več letih, socialdemokrati, koalicijski partner CDU/CSU, pa so zdrsnili na 12 odstotkov. Skupaj bi črno-rdeča koalicija dosegla le 34 odstotkov podpore.
V državi, ki je desetletja slovela po politični stabilnosti in potrpežljivem iskanju kompromisov, se zdaj krepi vtis, da kompromisi ne prinašajo več rezultatov.
Tudi širša povprečja meritev kažejo podobno smer. PolitPro je 17. maja AfD postavil na 26,9 odstotka, CDU/CSU na 23,5 odstotka, Zelene na 13,7 odstotka, SPD na 13 odstotkov, Levico pa na 10,8 odstotka.
Vzhod Nemčije kaže, kam lahko gre trend
V Saški-Anhalt je Reuters maja poročal o anketi, po kateri je AfD dosegla 41 odstotkov podpore, CDU pa 26 odstotkov. Če bi se takšna razmerja potrdila na deželnih volitvah, bi se Nemčija znašla pred vprašanjem, ki je še pred nekaj leti delovalo skoraj nepredstavljivo: ali lahko AfD postane vodilna sila v kateri od zveznih dežel.
Za zdaj jo od oblasti ločuje tako imenovani požarni zid, dogovor osrednjih strank, predvsem CDU/CSU, da z AfD ne sklepajo koalicij.
Toda vsak nov odstotek AfD ta zid politično draži. Ne zato, ker bi ga CDU/CSU nujno hotela porušiti, ampak zato, ker brez AfD postaja oblikovanje stabilnih večin v nekaterih okoljih vse bolj zapleteno.
Večja ko je AfD, težje je vladati brez nje; bolj ko jo druge stranke izključujejo, lažje se predstavlja kot žrtev sistema.
Stranka, ki raste tudi pod varnostnim drobnogledom
Pri AfD je dodatna razsežnost to, da ne gre za navadno opozicijsko stranko. Nemški urad za zaščito ustave jo je leta 2025 označil za ekstremistično, pri čemer so bili v ospredju očitki o etnično razumljenem pojmovanju ljudstva, protimigrantski in protimuslimanski retoriki.
AfD očitke zavrača kot politično motivirane. Februarja letos je sodišče v Kölnu začasno ustavilo uporabo oznake za celotno stranko, dokler postopek ni dokončno razrešen.
To ustvarja še bolj eksplozivno politično kombinacijo. Na eni strani je stranka, ki jo del državnih institucij vidi kot grožnjo ustavnemu redu. Na drugi strani je stranka, ki ima v anketah največjo podporo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
