Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Spanje je eden najpomembnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov uravnavanja telesne teže. V zadnjih letih raziskave vse bolj potrjujejo, da premalo spanja poveča lakoto, spremeni hormonsko ravnovesje in poveča tveganje za debelost. 

Ko spimo manj kot šest ur, se pogosto poruši ravnovesje med dvema ključnima hormonoma: grelinom, ki spodbuja apetit, in leptinom, ki možganom sporoča, da smo siti.

Kaj se v telesu zgodi, ko spimo premalo?

Ena najpogosteje poudarjenih raziskav, ki jo je izvedla Univerza v Chicagu, je pokazala, da so udeleženci pri petih urah spanja imeli približno 15 odstotkov manj leptina in skoraj 15 odstotkov več grelina kot tisti, ki so spali osem ur.

Novejše analize gredo še korak dlje: raziskava, objavljena v reviji Clinical Endocrinology & Metabolism, je pokazala, da pomanjkanje spanja poveča odzivnost možganskih centrov za nagrajevanje na visokokalorično hrano, torej ne gre le za več lakote, temveč tudi za močnejšo željo po sladkem in mastnem.

Ponavljajoče se pomanjkanje spanja (manj kot sedem ur na noč) lahko poveča tveganje za debelost pri odraslih tudi za približno 38 odstotkov. Dr. Rob Oh, družinski zdravnik, pri tem poudarja, da je "s pomanjkanjem spanja povezanih zelo veliko zdravstvenih težav."

Zdravje

Mislite, da živite zdravo? Ta navada vam skrivaj prinaša kilograme

Mladi so posebej ranljivi

Pri mladostnikih je povezava še izrazitejša. V adolescenci telo potrebuje 8 do 10 ur spanja, a zaradi šole, zaslonov in poznega uspavanja jih mladi pogosto ne dosežejo. Kronično pomanjkanje spanja pri tej starostni skupini povečuje željo po ogljikovih hidratih, slabša samoregulacijo in vodi v več impulzivnega prehranjevanja, vzorci, ki se pogosto prenesejo tudi v odraslost.

Resnica o debelosti

350.000 Slovencev z debelostjo in večina pri zdravniku ne upa spregovoriti

Shutterstock

Začaran krog debelosti in slabega spanca

Povezava deluje v obe smeri. Debelost lahko povzroči spalno apnejo, glasno smrčanje in pogosta nočna prebujanja, slabši spanec pa nato dodatno poveča lakoto in zmanjša motivacijo za gibanje.

Tako nastane krog: manj spanja – več lakote – več hrane – več telesne teže – še slabši spanec.

Preboj slovenske medicine

Velik medicinski preboj: Metoda za spalno apnejo že pomagala petim bolnikom

Kaj lahko storimo

Enako svetuje tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki priporoča naslednje korake:

1. Ciljajmo na 7–9 ur spanja (mladostniki 8–10 ur).
2. Hodimo spat ob podobni uri vsak dan.
3. Vsaj eno uro pred spanjem omejimo zaslone.
4. Popoldne zmanjšajmo vnos kofeina.
5. Poskrbimo za temno, tiho in hladno spalnico.
6. Pri glasnem smrčanju ali stalni jutranji utrujenosti se posvetujmo z zdravnikom.

Spanje ni luksuz

Spanca ne moremo preprosto "nadoknaditi" med vikendom. Telo žal ne deluje na ta način. Če telo premalo spi, to pogosto razume kot pomanjkanje energije in začne spodbujati lakoto. Zato pri obvladovanju telesne teže ni pomembno le, kaj jemo in koliko se gibamo, temveč tudi, koliko in kako spimo. Že ena dodatna ura spanja je lahko prvi korak k boljšemu počutju.