Kako je nastala Guernica: ženska za objektivom ujela Picassov krik
Ko je Picasso leta 1937 slikal pretresljivo Guernico, je Dora Maar beležila njen nastanek. Njene fotografije razkrivajo številne spremembe in premišljene odločitve, ki so oblikovale protivojno mojstrovino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mati z mrtvim otrokom, ranjeni konj, razkosani vojak in obrazi, spačeni od groze. Na Guernici ni treba prepoznati vsakega simbola, da bi začutili njeno bolečino. Skoraj osem metrov široko platno je postalo univerzalna podoba vojnega trpljenja. Toda za njegovo znamenito črno-belo površino se skriva tudi zgodba o ustvarjalnem procesu, ki ga lahko spremljamo po zaslugi fotografinje Dore Maar (Teodora Marković, preden je spremenila ime).
Bombardiranje je spremenilo načrt
Pablo Picasso je naročilo za veliko sliko prejel že v začetku leta 1937. Vlada španske republike je želela delo za svoj paviljon na mednarodni razstavi v Parizu. Nato je 26. aprila prišla novica, ki je odločilno vplivala na izbiro motiva: nemška legija Condor in italijansko letalstvo, ki sta podpirala Francove sile, sta bombardirala baskovsko mesto Gernika. Napad je za seboj pustil ruševine in številne mrtve. Picasso je za tragedijo izvedel iz časopisnih poročil in fotografij.
Prve skice je začel ustvarjati 1. maja. V naslednjih tednih se je v pariškem ateljeju na ulici Rue des Grands-Augustins oblikovala slika, ki je posamezno tragedijo prerasla v obsodbo vojnega nasilja. Picasso ni naslikal prepoznavnega mestnega trga ali letal nad njim. V središče je postavil trpeča telesa, strah in izgubo, piše na strani muzeja Reina Sofia.
Dora Maar je ujela preobrazbo
Med 11. majem in 4. junijem je nastajanje slike fotografirala Dora Maar, Picassova takratna partnerka in samostojna umetnica. K dokumentiranju jo je povabil Christian Zervos, ustanovitelj umetnostne revije Cahiers d’art. Njeno delo danes omogoča redek pogled v nastajanje mojstrovine: opazujemo lahko, kako podoba postopoma dobiva končno obliko.
Fotografiranje ni bilo preprosto. Ogromno platno in slabo osvetljen atelje sta zahtevala iznajdljivost. Maar je uporabljala retuširanje, vmesne negative in kopije fotografskih odtisov, da je dosegla jasnejše podobe. Muzej Reina Sofía hrani 28 fotografij različnih faz nastajanja Guernice.
Na zgodnjih posnetkih so že prepoznavni mati z otrokom, bik, konj in padli vojak. Toda njihovi položaji in medsebojna razmerja se spreminjajo. Picasso je preizkušal, popravljal in opuščal posamezne elemente. Fotografije zato niso le zapis njegovega dela, temveč pričevanje o iskanju najmočnejšega izraza.
Skrite oči pod barvo
Kar je nekoč beležil fotoaparat Dore Maar, danes dopolnjujejo tehnične raziskave. Infrardeča reflektografija omogoča pogled skozi barvne plasti in razkriva prejšnje različice motivov. Vojak je bil sprva obrnjen z obrazom navzdol, Picasso pa ga je pozneje obrnil. Raziskovalci so odkrili tudi več različic oči na različnih mestih ter oči v bikovi glavi, ki jih je slikar prekril z belo barvo. Končna podoba tako dobesedno skriva zavržene zamisli.
Tudi odsotnost živih barv prispeva k učinku slike. Po razlagi muzeja Reina Sofía sivi toni in podolgovati format spominjajo na film in časopisno fotografijo. Prizor učinkuje skoraj kot velikanski dokument nesreče, čeprav je sestavljen iz simbolov. Bik in konj sta bila del Picassovega podobnega sveta že pred bombardiranjem; sorodne motive je uporabil v grafiki Minotavromahija iz leta 1935. Njihov pomen je predmet različnih razlag.
Dolga pot v Španijo
Guernica je po predstavitvi v Parizu potovala po Evropi in Ameriki. Ob izbruhu druge svetovne vojne jo je Picasso zaupal v varstvo newyorškemu muzeju MoMA. Pozneje je določil, naj tam ostane do ponovne vzpostavitve demokracije v Španiji. V Madrid je prispela leta 1981, od leta 1992 pa je v muzeju Reina Sofía.
Preživela je tudi napad: leta 1974 jo je Tony Shafrazi popršil z rdečo barvo. Zaščitni lak je omogočil odstranitev napisa brez poškodb izvirne poslikave, čeprav pod povečavo še zaznajo drobne ostanke. Slika, ki opozarja na uničevanje, tako na svoji površini nosi tudi sledi lastne burne zgodovine.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
