Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Vesel sem, da je vlada sprejela proračuna za leto 2027 in 2028,« je po seji vlade sporočil minister za finance Andrej Šircelj. Dodal je, da sta v skladu s koalicijsko pogodbo oba proračun v okviru fiskalnih pravil. »To pomeni, da se v letu 2027 načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 % BDP, v letu 2028 pa 2,0 %. V okviru fiskalnih pravil zagotavljamo varnost, stabilnost in predvidljivost,« je dejal Šircelj.

Kot je povedal, je Mednarodni denarni sklad (MDS) končal s fiskalno analizo in napovedal rast bruto domačega proizvoda (BDP) za 2,3 % leta 2027, 2,2 % v letu 2028 in 2,1 % v letu 2029. Takšna gospodarska rast je po ministrovih besedah med višjimi v Evropi in v okviru tega so pripravili nov proračun, ki ima v letu 2027 okrog 17 milijard prihodkov in 19,4 milijarde odhodkov. V letu 2028 je prihodkov 17,7 milijarde in odhodkov 19,4 milijarde.

Pri prejšnji vladi razvrat na področju plač

»Tisto, kar smo podedovali, je zaskrbljujoče, to je ugotovil tudi MDS,« je sporočil Šircelj in poudaril, da bi imeli v primeru, če ne bi ukrepali, po analizi in ocenah MDS v naslednjih letih stalni primanjkljaj nad tremi odstotki, kar bi onemogočalo gospodarsko rast. »Primanjkljaj bi vplival na mednarodne trge, zmanjševale bi se ocene mednarodnih institucij, to bi pomenilo, da bi država šla v krizo. Zato smo morali ukrepati in zmanjševati odhodke.«

Jure Klobčar / MPA

Še enkrat je bil zelo kritičen do prejšnje vlade. »Na podlagi analize MDS lahko rečem, da je šlo predvsem na področju plač in tudi ostalih odhodkov za finančni razvrat. Odhodki so se povečevali brez nadzora,« je povedal in dodal, da so od prejšnje vlade dobili zelo slabo dediščino, kar morajo in tudi bodo popravili. »Naše vodilo je zelo preprosto: močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi in to brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva.«

Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila le nekaj dni zatem, ko je DZ sprejel rebalans letošnjega proračuna. Z njim se letošnji odhodki povečujejo na 18,8 milijarde evrov, prihodnje leto bodo torej od letošnjih višji za približno 600 milijonov evrov. Kot je pojasnil Janša, se najbolj povečujejo sredstva, ki jih potrebujemo, da bomo lahko porabili 2,5 milijarde evropskih sredstev, kolikor jih ima Slovenija še na voljo iz tekočega večletnega finančnega okvira.

Finančno stabilnost urediti na ustavni ravni

Predsednik vlade Janez Janša je po seji vlade uvodoma poudaril, da je Slovenija pred pomembnimi gospodarskimi in demografskimi izzivi. »Največji strateški problem, s katerim se sooča Slovenija, je demografija, saj imamo vse manj rojstev, vse starejše prebivalstvo, vse manj ljudi, ki lahko vstopajo v delovno aktivnost,« je dejal. Po njegovem mnenju je odgovor na demografske spremembe predvsem v večji produktivnosti in gospodarski rasti. »Edini način za reševanje problema je večja produktivnost in višja gospodarska rast,« je poudaril.

Kot drugi velik problem je izpostavil rast javne porabe. »V zadnjih letih je rasla skoraj dva odstotka na leto, kar je milijarda in pol evrov. Tega slovenski davkoplačevalci ne morejo vzdrževati,« je dejal. Janša je zato ponovno izpostavil idejo tako imenovanega davčnega sidra, s katerim bi finančno stabilnost države uredili tudi na ustavni ravni. Za takšno spremembo bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. »Pogovori o tem, ali jo lahko dosežemo, se lahko po mojem mnenju začnejo šele prihodnje leto, ko bodo mimo politični viharji, ki smo jim zdaj priča,« je dejal.

Milijarda evrov samo za obresti za dolgove

Ob tem je poudaril, da Slovenija vendarle ima pomemben potencial za gospodarsko rast. Zasebni del slovenskega gospodarstva je po njegovih besedah najmanj zadolžen v evroobmočju, dovolj trden pa je tudi slovenski bančni sistem. »Zato je možno iz lastnih virov veliko investirati in pospeševati gospodarsko rast ter polniti javne blagajne,« je dejal.

Janša je velik del nastopa namenil prav gospodarski rasti. »Samo gospodarska rast je edina realna podlaga blaginje, vse ostalo je ali prelaganje na prihodnje generacije ali blefiranje v statistiki,« je dejal. Ob tem je opozoril tudi na stroške zadolževanja. »Zadolževanje mora biti razumno. Samo letos je v rebalansu milijarda evrov obresti za dolgove,« je poudaril.

Prepričan je, da lahko Slovenija doseže višjo gospodarsko rast od trenutnih napovedi. Pri tem je omenil tudi zelo dober položaj Slovenije v evropskem prostoru.

Žiga Živulović Jr. / BOBO

V javnem sektorju velike rezerve

Največ pozornosti pa je Janša namenil načrtom za javni sektor. Število zaposlenih se je od osamosvojitve močno povečalo, vendar po njegovem mnenju rast ni bila enakomerno razporejena. »Ob demografski zimi, ki jo naslavljamo, je nujna prerazporeditev človeških virov, najprej znotraj javnega sektorja,« je dejal. Po njegovih besedah so na nekaterih področjih potrebe po zaposlenih vse večje. To velja predvsem za zdravstvo, socialno varstvo in skrb za starejše, kjer potrebe naraščajo zaradi staranja prebivalstva.

Na drugi strani pa Janša vidi presežke predvsem v birokratskem delu javnega sektorja. »Natančno vemo, kje so se potrebe povečale in bo treba zaposlovati, vemo pa tudi, kjer se potrebe niso povečale, pa se je število zvišalo,« je dejal. Zato po njegovem ne gre samo za zmanjševanje števila zaposlenih, temveč predvsem za njihovo prerazporeditev. Najprej znotraj javnega sektorja, nato pa tudi v gospodarstvo, ki se po njegovih besedah sooča s pomanjkanjem delovne sile.

Proračun

V proračunu manjkata več kot dve milijardi: Hrastovo lubje bomo žrli

»Tega v predlogu proračuna ni«

Portal Necenzurirano je v petek poročal, da namerava vlada prihodnje leto število zaposlenih v javnem sektorju in občinah, tako pri neposrednih kot posrednih uporabnikih proračunskih sredstev, znižati za 10 odstotkov, v letu 2028 pa še za 10 odstotkov. Izjema naj bi bile policija, Slovenska vojska, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Finančna uprava RS.

Janša je zanikal navedbe o načrtovanem zmanjšanju števila zaposlenih v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih. »Tega v predlogu proračuna ni. Te napovedi so se napačno interpretirale,« je dejal, poleg tega pa je težko oceniti, ali je zares potrebno zmanjšanje števila zaposlenih za deset odstotkov in ali je to res možno na mehak način narediti v letu dni.

Po njegovih besedah so številke zaposlenih enake kot v letošnjem rebalansu. »Ni ne zmanjšanja ne povečanja. Potrebna pa je prerazporeditev,« je poudaril in na to temo napovedal tudi referendum.

Povečujejo se tudi sredstva za občine. Potem ko se je povprečnina na prebivalca za leto 2026 z rebalansom zvišala za deset evrov na 845 evrov, se bo po Šircljevih besedah za prav toliko tudi prihodnje leto. S socialnimi partnerji pa se bodo še dogovorili o ustrezni uskladitvi zneskov in lestvice za odmero dohodnine, je dejal. Celovit predlog davčne reforme medtem Janša na mizi članov vlade pričakuje v začetku prihodnjega leta.

O tem bi odločali tudi volivci

»Preden se bo vlada tega lotila, se bomo posvetovali z ljudstvom, tako da bo v prihodnjih mesecih o tem izveden posvetovalni referendum, ali gremo v prestrukturiranje in v zmanjšanje birokracije,« je dejal. Volivci bi se torej opredeljevali do širšega prestrukturiranja javnega sektorja, medtem ko bi vlada v tem času pripravila analize in primerjave. Janša je ob tem vprašanje predstavil kot izbiro med učinkovitejšo uporabo obstoječega kadra in nadaljevanjem sedanjega sistema. »Ljudje bodo odločili, ali so za večjo blaginjo ali za to, da zaostajamo in nas je nekje preveč, drugje pa premalo,« je dejal. Referendum naj bi bil na sporedu še letos.

Ob napovedih o zmanjševanju števila zaposlenih je želel pomiriti javne uslužbence. »Nobenega razloga za paniko ni. Nihče ne bo ostal brez službe,« je dejal. Po njegovih besedah bi lahko prerazporeditev pomenila tudi možnost za višje plače zaposlenih, ki bi prešli v zasebni sektor.

Sindikati ogorčeni

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so bili prejšnji teden po napovedih o odpuščanjih v javnem sektorju zaskrbljeni in ogorčeni. Opozorili so, da lahko tak pristop resno oslabi dostopnost in kakovost javnih storitev, od katerih so prebivalci vsakodnevno odvisni. Zaskrbljujoče se jim zdi tudi, da vlada ni predstavila strokovnih analiz, iz katerih bi izhajale potrebe posameznih javnih služb po zaposlenih ter posledice rezov. Prav tako se jim ne zdi primerno enostransko odločanje vlade brez socialnega dialoga.

Podpirajo

V koalicijskih strankah pozdravljajo rebalans proračuna

Slovenija

Fiskalni svet ni zadovoljen nad rebalansom proračuna, Bruselj bo še manj