Ukinitev državnega sveta: kdo je (bil) za in kdo proti?
Četrta Janševa vlada se zavzema za zmanjšanje stroškov in racionalizacijo državne ter javne uprave. Bi lahko kakšen evro prihranili tudi pri instituciji, ki so jo nekateri politiki v nedavni preteklosti pošiljali na smetišče zgodovine?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Aprila leta 2012 je takratni predsednik državnega zbora Gregor Virant, vodja koalicijske stranke Državljanska lista, ki je bila del druge Janševe vlade, nanizal argumente za ukinitev državnega sveta – »nepotrebne institucije«. Z ukinitvijo državnega sveta bi se po njegovi oceni skrajšal in poenostavil zakonodajni postopek. Poleg tega bi se zagotovilo bolj pregledno demokratično proceduro. Državni svet vnaša tudi določeno nepreglednost v zakonodajni postopek, saj skozi državni svet govorijo posamezne interesne skupine in tudi politične stranke, je Virantove misli vestno povzemala Slovenska tiskovna agencija.
Ukinitev racionalna in kot zgled vrha politike
Po Virantovem takratnem mnenju bi bila ukinitev državnega sveta upravičena in racionalna tudi z vidika javnofinančnih izdatkov. Letni prihranek v višini približno dveh milijonov evrov, kolikor znaša proračun državnega sveta, ni velik prihranek, je priznaval Virant, a dodal, da »gre za demonstracijski učinek in zgled, da se z nižanjem javne porabe začne pri samem vrhu«.
Z ukinitvijo inštitucije bi se ukinile vse njene pristojnosti, zaposleni bi bili presežek, je pojasnjeval Virant in dodal da bi potem imeli v skladu z zakonodajo še dve leti prednostno pravico pri zaposlovanju na prosta izpraznjena mesta v državnih organih.
Predlog za ukinitev ni dobil zadostne podpore
V tistih dneh vprašanja o obstoju državnega sveta niso bila le akademske narave. Poslanske skupine SDS, Državljanska lista, Desus in NSi, ne pa tudi koalicijska SLS, so v parlamentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukinitev državnega sveta. Zagotovljenih so imele 43 glasov poslancev, potrebovale so jih 60, saj je za spremembe ustave potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. Virant je računal na Pozitivno Slovenijo, ki je bila za spremembo državnega sveta, ne pa za ukinitev. 18. julija glasov za ukinitev ni bilo dovolj glasov (41 za), zato je državni svet ostal.
Minilo je 14 let, državni svet je ostal nedotaknjen, četrta Janševa vlada pa načrtuje, kot je poročal spletni portal necenzurirano.si, da bi prihodnje leto število zaposlenih v javnem sektorju in občinah znižala za 10 odstotkov, v letu 2028 pa še za 10 odstotkov.
Z ukinitvijo državnega sveta bi danes po konservativni oceni privarčevali približno 3,5 milijona evrov. Ni veliko, kot je pred leti dejal že Virant, bi pa bilo za kakšno drago operacijo ali zdravljenje otroka v tujini, predvsem pa bi šlo za »demonstracijski učinek in zgled«.
SDS se je že leta 2009 zavzela za ukinitev
Janševa SDS je bila leta 2012 zelo naklonjena ukinitvi državnega sveta. Danes nam na zastavljena vprašanja o tem, če je državni svet koristen in ali bi ga bilo v luči cilja vitke države smiselno ukiniti, niso odgovorili. Zato poglejmo, kakšno mnenje so imeli leta 2012.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je takrat poudaril, da je SDS prva stranka, ki se je formalno zavzela za ukinitev državnega sveta, in sicer že leta 2009 na strankinem kongresu. Po njegovem mnenju v aprilu 2012 državni svet ne zagotavlja nepolitičnosti, edina njegova dodana vrednost pa je možnost vlaganja veta na zakone.
Stopnja demokratičnosti se po ukinitvi ne bi zmanjšala, je rezoniral Tanko, saj so še vedno na voljo instituti presojanja ustavnega sodišča, prav tako bi bilo še vedno možno predlaganje referendumov.
Tudi v stranki NSi na naša poizvedovanja, dopustimo mnenje, da ne dovolj pomembna, niso odgovorili. V razpravi pred 14 leti pa je vodja poslancev NSi, kasnejši predsednik stranke in današnji evropski poslanec Matej Tonin opozoril, da je sama ustanovitev državnega sveta rezultat političnih kupčkanj v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Po njegovem mnenju bi bil državni svet dober inštitut za promocijo demokracije, a se s tem po navadi ukvarjajo različne inštitucije, ne pa drugi dom parlamenta.
Svoboda: Državni svet postal podaljšana roka interesov določenih političnih strank
Svoje mnenje o (ne)nujnosti državnega sveta imajo danes v največji opozicijski stranki Gibanju Svoboda.
»Menimo, da državni svet ne opravlja več tiste vloge, ki mu jo določata ustava in Zakon o državnem svetu. Namesto da bi bil zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, je namreč postal podaljšana roka interesov določenih političnih strank, kar se je mnogokrat pokazalo tudi v preteklem mandatu,« so strnili svoj pogled na to institucijo v Svobodi in se obregnili ob predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki je hkrati tudi predsednik parlamentarne koalicijske stranke, »kar kaže na zelo očiten konflikt interesov.« »Vprašanje vdora strankarskih interesov je pereče in državni svet se bo moral z njim prej ali slej soočiti,« sklenejo v Svobodi.
Levica o zlorabi odložilnega veta
Še ostrejši so v Levici. Njihovo mnenje je jasno. »Namesto da bi opravljal funkcijo predstavnika raznolikih družbenih interesov, kot drugi dom parlamenta, se je državni svet večkrat prelevil v orodje za blokado zakonodaje v korist interesnih skupin in politične desnice. Še posebej problematična je zloraba instituta odložilnega veta, ki se je namesto iz korektiva spremenil v politično oviro pri sprejemanju zakonov v korist večine prebivalstva,« so nam odgovorili.
Kaj točno mislijo s tem? »Govorimo o reformah, kot so višja obdavčitev kapitala, stanovanjska politika za ljudi, okoljska zakonodaja in pravice delavcev. Takšna uporaba veta ne prispeva h kvaliteti zakonodaje, ampak utrjuje obstoječa razmerja moči in blokira družbeno potrebne spremembe.«
In kaj potem predlaga Levica? Nič manj kot odpravo državnega sveta v sedanji obliki. »Prepričani smo, da je ta institucija izgubila svojo legitimnost, saj ne predstavlja več družbenega pluralizma, ampak pogosto deluje kot zaščitnik partikularnih interesov. Njegova sestava je netransparentna, način imenovanja nedemokratičen, vpliv pa povsem nesorazmeren z legitimnostjo, ki jo prejema. V našem programu že več mandatov predlagamo njegovo odpravo ali vsaj temeljito reformo v smeri večje demokratičnosti in družbene odgovornosti.«
V stranki SD so se odgovoru in opredeljevanju izognili, spomnimo, da so bili leta 2012 proti ukinitvi.
Stroški za leto 2027 in 2028
Državni svet je pred dvema tednoma uskladil predlog finančnega načrta v višini 4,65 milijona evrov za leto 2027 in 4,88 milijona evrov za leto 2028. Največ sredstev je namenjenih plačam zaposlenih ter izplačilom za delo državnih svetnikov, sledijo materialni stroški in investicije. Med pomembnejšimi načrtovanimi izdatki so zamenjava računalnikov za svetnike novega mandata in posodobitev strežnikov v letu 2027, leto pozneje pa zamenjava dotrajanega službenega vozila. Višji stroški plač so povezani predvsem s plačno reformo in načrtovanim postopnim zapolnjevanjem delovnih mest v okviru kadrovskega načrta, materialni stroški pa med drugim vključujejo tudi pripravo strokovnih podlag za ustanovitev pokrajin.
Fokus: Državni svet ima pomembno vlogo
Šokirani bi bili, če bi v stranki Fokus, katere predsednik je hkrati predsednik državnega sveta, imeli pomislek o pomembnosti te institucije. »Državni svet ima v slovenskem ustavnem sistemu pomembno vlogo, saj v zakonodajni proces vključuje socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese ter predstavlja dodatno možnost preverjanja sprejetih zakonodajnih rešitev. Menimo, da aktualne razmere prej potrjujejo pomen takšnega mehanizma kot potrebo po njegovi ukinitvi,« so zapisali, a vendarle dodali: »Ob tem pa je vedno prostor za razpravo o tem, kako njegovo delovanje še bolj izpostaviti in približati javnosti.«
Z odločitvami in mnenji v preteklosti so neobremenjeni v Resnici. Da bi ukinitev državnega sveta vodila v enodomni parlamentarni sistem, so napisali resnično posledico te fiktivne odločitve. »Z njegovo ukinitvijo bi se sicer lahko določena sredstva na letni ravni prihranila, vendar bi bilo treba hkrati na novo urediti oziroma nadomestiti način institucionalnega zastopanja lokalnih in različnih funkcionalnih interesov, ki jih danes predstavlja državni svet,« so pristavili in dodali, da v stranki o tem doslej niso imeli razprave ali oblikovali stališča, prav tako to ni med njihovimi načrtovanimi predlogi, zato se do vprašanja za ali proti ukinitvi ne morejo opredeliti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
