Profimedia

Statini so varna in najbolj proučena zdravila za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, saj jih milijoni bolnikov jemljejo že več kot tri desetletja. Poleg tega je bilo narejenih veliko obsežnih raziskav, v katerih so proučevali varnost in učinkovitost teh zdravil. Rezultati so potrdili, da zmanjšujejo skupno umrljivost ter umrljivost in obolevnost zaradi srčno-žilnih zapletov. Dokazano je tudi, da upočasnijo napredovanje ateroskleroze in celo spodbudijo njeno nazadovanje. Kaj pa lahko še naredimo za svoje zdravje in za znižanje holesterola?

Zdrava prehrana

Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih in transmaščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti, ocvrti hrani, industrijsko predelani hrani ipd.) in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem varuje žile.

Jesti bi morali vsaj štirikrat na dan. Eden od pomembnejših obrokov je zajtrk, zato ga ne smete izpustiti. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem in se izogibajte prigrizkom.

Maščobe niso prepovedane, vendar so izredno kalorične, zato jih lahko uživate le v omejenih količinah, zlasti če želite zmanjšati telesno težo.

V zmernih količinah smete uživati večkrat nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo holesterol v krvi. Te maščobne kisline so v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem, ogrščičnem) in v prehranskih izdelkih iz semen teh rastlin. Zelo koristne so tudi ribe (sardela, tun ipd.), saj vsebujejo veliko maščobnih kislin omega-3, ki zaščitno delujejo na srce. Ribe bi morali jesti najmanj enkrat na teden.

Profimedia

Koristne so enkrat nenasičene maščobne kisline, ki so na primer v olivnem olju in avokadu. Številni strokovnjaki jih priporočajo v zmernih količinah, saj znižujejo holesterol.

Škodljive so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko, ter transmaščobne kisline, ki so v predelani hrani, saj zvišujejo holesterol in s tem povečujejo koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se raje izogibajte.

Preberite tudi:

• Napake pri prehranjevanju, zaradi katerih se hitreje zredimo
• Krompirja in koruze ne bi smeli jesti prepogosto
• Kako močno predelana živila vplivajo na vaše zdravje?

Priporočljiva so živila, ki vsebujejo več vlaknin (žita, zelenjava, sadje, stročnice, razni oreščki). Z njimi skupni holesterol in holesterol LDL znižate učinkoviteje kot z omejitvijo vnosa nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Poleg tega dajejo občutek sitosti in pomagajo uravnavati telesno težo. Topne vlaknine (npr. stroki trpotca, guar gumi, ovseni otrobi) učinkovito znižujejo holesterol v krvi.

Profimedia

Zeleni čaj znižuje holesterol LDL in zvišuje holesterol HDL. Domnevajo, da katehin, ki ga vsebuje, zavira absorpcijo holesterola v črevesju in pospešuje njegovo izločanje iz telesa. Vsebuje tudi antioksidantne snovi, ki naj bi varovale pred rakavimi obolenji.

Številne raziskave so pokazale, da holesterol lahko znižamo tudi z vsakodnevnim uživanjem soje (20-40 g) namesto živalskih beljakovin.

V ljudski medicini in homeopatiji so za preprečevanje srčnega infarkta, bolečine za prsnico, motenj srčnega ritma in srčnega popuščanja zelo priljubljeni cvetovi in plodovi belega gloga. Raziskave so pokazale, da tinktura iz plodov belega gloga učinkovito znižuje holesterol. S poskusi so dokazali, da pri živalih zavira tvorbo holesterola v jetrih, pri ljudeh pa to še ni potrjeno.

Telesna dejavnost

Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, zniževanje holesterola LDL in zviševanje holesterola HDL. Poskušajte biti telesno dejavni vsaj 30 minut na dan pet dni v tednu. Koristna je že zmerna telesna dejavnost - namesto da se v prvo nadstropje peljete z dvigalom, pojdite peš. Najkoristnejši za vzdrževanje telesne vzdržljivosti so hoja, plavanje in kolesarjenje. Torej se v službo namesto z avtom raje odpeljite s kolesom.

Če doslej niste bili telesno dejavni, začnite z nezahtevno obliko vadbe in jo postopoma stopnjujte.  Pred vsako športno dejavnostjo se ustrezno ogrejte in razgibajte, šele nato začnite intenzivnejši trening. Intenzivna telesna dejavnost brez predhodnega ogrevanja je lahko škodljiva!

Pixabay

Intenziteta vadbe naj bo taka, da se med gibanjem lahko pogovarjate. Vzemite si tudi čas za ohlajanje. Če začutite bolečine, vadbo takoj prekinite in se posvetujte z zdravnikom. Bolečina je opozorilo, ki ga ne smete prezreti!

Če že dalj časa niste bili telesno dejavni, če ste starejši od 40 let, če ste bolni ali imate težave z gibalnim aparatom, se pred začetkom redne telesne vadbe posvetujte z zdravnikom.

Meditacija

Čustveni in socialni stres pospešujeta aterosklerozo in nastanek srčno-žilnih bolezni, zato so koristne sprostitvene tehnike. Po treh do enajstih mesecih meditacije so pri preiskovancih izmerili nižji holesterol in krvni tlak, poleg tega so shujšali in opustili kajenje. Pozitivni učinki so se pokazali tudi pri drugih sprostitvenih tehnikah, na primer pri postopnem sproščanju mišic, jogi, avtogenem treningu in uravnavanju stresa.