Ko praznuje vino
Vino je pomemben del naše kulture, zato ga tudi praznujemo in spoštujemo. Prvi praznik je zagotovo trgatev, takoj za njo pa je martinovo.
Zakaj je prav sveti Martin zavetnik vinogradnikov
Svetega Martina iz francoskega Toursa iz 4. stoletja se spominjamo predvsem po tem, da je v nekem mrzlem zimskem jutru srečal premraženega berača, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. A sveti Martin naj bi imel pomembno vlogo pri širjenju vinogradništva po tourinški regiji, zato njegov praznik povezujemo z zorenjem mladega vina. Pokopali so ga 11. novembra, torej na dan, ko praznujemo martinovo.
Tradicija se je zlasti v Sloveniji in na Hrvaškem obdržala – na njegov god mošt, ki velja za nečisto, celo grešno vino, ob blagoslovitvi spremenimo v pravo vino.
Se zaradi podnebnih sprememb mošt v vino spreminja vedno bolj zgodaj?
Podnebne spremembe vplivajo tudi na vinogradniško panogo, a manj z neposrednim dviganjem temperatur, ampak bolj z intenzivnimi sušnimi in deževnimi obdobji. A kakšno leto je trgatev zgodnja, spet drugo pa pozna. Tako je 11. november kar pravi 'datum'. Tako ali tako gre pri martinovem bolj za simbolični prehod mošta v vino ter izkazovanje spoštovanja do svetnika. V prvih tisočletjih našega štetja se je v zahodni Evropi prav na martinovo začel 40-dnevni post, ki se je končal z božičem.
Največ vina v Evropi spijejo Portugalci (51,9 litra na osebo), sledijo jim Italijani s 46,6 litra na osebo, na tretjem mestu pa so Francozi (46 litrov vina na prebivalca). Slovenci popijemo okoli 33 litrov na leto.
Kako martinovo praznujejo drugod
Martinovo praznujejo v številnih evropskih državah, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Vsaka država je praznik na svoj način vključila v kulturo. V nekaterih državah se martinovanje začne ob 11. minuti 11. ure 11. dne v 11. mesecu.
Ker je ta čas tudi najprimernejši za zakol dobro rejenega goveda, gosi in druge živine ter je konec truda z jesensko setvijo pšenice, imajo denimo Francozi takrat koline, v uporabi pa je tudi pregovor s svarilom, ko se kdo ne obnaša preveč lepo: Vsak prašič pozna svojega svetega Martina.
V Avstriji je martinovanje, imenovano Martinloben, kolektivni festival, ki ga sestavljajo prireditve, umetniške razstave, degustacije vin in živa glasba. Tradicionalna jed je pečena gos, noč pred in noč po martinovem, torej 11. in 12. novembra, pa hodijo otroci po ulicah z lučkami, ki so jih izdelali v šoli, in prepevajo Martinove pesmi. Podobno šego poznajo tudi v Nemčiji.
V Italiji, predvsem na Siciliji, je novembra sezona vina. Na ta dan Sicilijanci jedo trde piškote z janežem, ki jih radi pomočijo v izbrano belo vino. Italijani prav tako praznujejo l’Estate di San Martino ali poletje svetega Martina. Martinovanje na poseben način praznujejo še v vasi blizu Messine in samostanu, posvečenem svetemu Martinu, s pogledom na Palermo.
In kako bomo praznovali mi
V Sloveniji, kjer imamo med drugim tudi pohodno pot svetega Martina, dolgo približno 540 km, je martinovo najbolj znano po šegi, da blagoslovitev vina ali trt opravi škof, ponekod pa celo moški, ki je v škofa samo preoblečen.
Tradicionalna martinova pojedina, povezana tudi s pravilom, da na ta praznik nihče ne sme biti lačen in žejen, na jedilnik postavlja gos, mlince in rdeče zelje. Za slovensko Istro so tipične jedi tudi fuži, petelinji ali kokošji golaž, ki ga imenujejo tudi žgvacet, in kislo zelje.
Eno največjih prireditev v Sloveniji vedno pripravijo v Mariboru, tudi v čast najstarejši trti na svetu, ki raste v starem mestnem jedru in je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Njena zgodba pripoveduje o trdoživosti in izjemni življenjski energiji, saj je v svojih 450 letih preživela vse od turških obleganj, številnih požarov, trtne uši do bombardiranja mesta.
Martinova rižota z rdečim vinom, raco in gobami
Martinova pojedina je lahko tudi malce manj klasična
Vincencovo
Poleg martinovega v delih Slovenije in na Hrvaškem velja za vinski praznik vincencijevo, tudi vincencovo ali vincekovo, ki tradicionalno pomeni začetek del v vinogradih oziroma čas za prvo rez trt. Praznujemo ga 22. januarja, na god svetega Vincenca, ki je zaščitnik vinogradov in vinogradnikov. Zaznamuje vinogradniško novo leto, ko vinogradniki pred sončnim vzhodom odrežejo rodno šibo trte. Postavijo jo v vodo in na toplo. Ozelenela trta pokaže, kako je prezimila in kakšno letino lahko vinogradnik pričakuje. Vincencovo na Hrvaškem praznujejo predvsem v Medžimurju in Hrvaškem Zagorju, pri nas pa v krajih ob vzhodni slovensko-hrvaški meji, kot sta Bizeljsko in Haloze.
Mednarodni dnevi vinskih sort
Mednarodni dan vina praznujemo 18. februarja, v zadnjem času pa so vse bolj priljubljeni tudi mednarodni dnevi posameznih vinskih sort. V Sloveniji organizirano praznujemo zlasti 18. avgust, ko svoj mednarodni dan praznuje modri pinot. Slavje poteka v Vipavski dolini že od leta 2018. Med drugim lahko namignemo, da je ravno modri pinot sorta, ki se najlepše ujame z račko in gosjo.
Seveda praznujejo tudi druge sorte, manj s pravimi dogodki, so pa priložnost zgrabili trgovci, ki na ta dan ponujajo popuste. Na prvi petek v maju denimo praznujemo mednarodni dan sauvignona, 22. oktobra pa že vse od leta 2009 praznujejo ljubitelji šampanjca.
E-novice · Kulinarika
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
