Primož Lavre

Domače okolje večini starejšim predstavlja varno zavetje, polno spominov in miru. A z leti marsikomu postanejo izziv že najosnovnejša vsakodnevna opravila, pa naj gre za pripravo obrokov, pospravljanje ali za osebno higieno.

Nekateri imajo to srečo, da jim lahko na pomoč priskočijo svojci, vendar to pogosto pomeni tudi zanje veliko breme. Delo, otroci in vsakodnevne obveznosti mnogim preprosto ne dopuščajo, da bi bili starejšim in obnemoglim sorodnikom ves čas na voljo. Prav zato so storitve pomoči na domu izjemno pomemben del sistema skrbi za starejše.

Ministrstvo za solidarno prihodnost se še kako zaveda, da si večina starejših želi jesen življenja preživeti doma, zato med drugim veliko naporov vlagajo v vzpostavitev dolgotrajne oskrbe na domu, v sklopu katere bodo uporabniki deležni še dodatnih storitev.

Delo socialne oskrbovalke je pravzaprav poslanstvo

Ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči starejšim na domu pa imajo seveda socialne oskrbovalke oziroma oskrbovalci, ki vsak dan poskrbijo, da starejši lahko ostanejo v svojem domu in ohranijo občutek varnosti ter samostojnosti. So tisti, ki starostnikom prinesejo toplino v vsakdan, jim pomagajo pri osnovnih opravilih, za piko na i pa jim dajejo občutek, da niso sami. Njihovo delo je tako mnogo več kot le nudenje najnujnejše pomoči.

Da gre pravzaprav za poslanstvo, nam potrdi tudi Adrijana Eberlinc, ki že 6 let dela kot socialna oskrbovalka na terenu v Hrastniku. »Zelo rada to delo opravljam, res, zelo rada imam starostnike,« pove z nasmehom na obrazu in doda, da ima tudi sama doma osebo, ki je invalid, zato ji je takšno delo še bolj pri srcu in ji zjutraj ni težko vstati ter se odpraviti v službo. »Je zelo zanimivo in razgibano delo, ves čas si v stiku z ljudmi. In občutek, ko veš, da si nekomu pomagal, je neprecenljiv.«

Primož Lavre

Delovnik je dinamičen in zanimiv

Njen delovnik se začne malo pred 7. uro zjutraj, ko se s sodelavko dobita v domu starejših v Hrastniku in se skupaj odpravita k prvi uporabnici, ob 15. uri pa z delom zaključi. Na srečo jim je vodstvo doma priskrbelo nove službene avtomobile, kar jim močno olajša vožnjo predvsem v oddaljene kraje.

Noben delovni dan socialne oskrbovalke ni enak drugemu, saj je odvisno, kaj oseba, ki jo tisti dan obišče, pravzaprav potrebuje. »Opravljamo tako gospodinjska dela, denimo preoblačenje, menjavo perila in posteljnine ter čiščenje osnovnih prostorov, kot nego, ki med drugim vključuje pomoč pri umivanju telesa in zob. Če uporabnik ne more hoditi, nego naredimo kar v postelji,« nam pojasni Adrijana. »Poleg tega prinesemo tudi kakšne stvari iz lekarne ali trgovine, uporabnika pospremimo k zdravniku ali pa mu dostavimo kosilo na dom.«

»Do lanskega leta smo dostavljali obroke na dom le med tednom od ponedeljka do petka, letos smo začeli to storitev izvajati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih,« pove direktor DSO Hrastnik Borut Vidmar in doda, da so sicer potrebe po pomoči na domu v Hrastniku večje, kot jih lahko dom kot izvajalec pokrije. »Imamo preko sto oseb, ki so v večji ali manjši meri vključene v pomoč na domu. To se je v zadnjih dveh letih, odkar sem prevzel dom, povečalo.«

Primož Lavre

Dolgotrajna oskrba na domu prinaša še dodatne storitve

Seveda pa bi uporabniki pomoči na domu poleg gospodinjske pomoči in nege potrebovali še marsikatero drugo storitev, kar je Ministrstvo za solidarno prihodnost kot rečeno naslovilo z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki vključuje tudi dolgotrajno oskrbo na domu, za katero lahko – če še niste – oddate vlogo na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost, na spletni strani Centra za socialno delo ali na vstopnih točkah osebno.

Upokojenci

Takšen bo nov dom starejših v Hrastniku

»Dolgotrajna oskrba na domu bo omogočala še širši nabor storitev kot zdajšnja pomoč na domu,« pojasnjuje Vidmar. »Vključene bodo namreč tudi storitve zdravstvene nege, fizioterapije, delovne terapije in druge oblike pomoči, ki jih trenutni sistem ne pokriva.«

Največja sprememba pa bo finančna razbremenitev uporabnikov. »Dolgotrajna oskrba na domu bo za osebe z odločbo popolnoma brezplačna. Trenutno pomoč na domu pa delno krije občina, del pa uporabnik sam.«

A treba je poudariti, da čeprav se uvaja dolgotrajna oskrba na domu, to ne pomeni, da bo dosedanja pomoč na domu izginila. Gre namreč za dve ločeni storitvi, ki se lahko dopolnjujeta. Hrastniški dom bo ostal izvajalec obeh storitev, torej tako pomoči na domu kot dolgotrajne oskrbe na domu.

Primož Lavre

Srčnost in empatija sta ključni karakteristiki oseb, ki delajo s starejšimi

Kot doda Vidmar, pa je za delo ljudmi, kakršna je dolgotrajna oskrba na domu oziroma pomoč na domu, potrebna seveda velika mera empatije. »Človek mora rad delati z ljudmi, mora znati ustrezno komunicirati.«

Temu pritrdi tudi socialna oskrbovalka Adrijana, ki jo delo z ljudmi, čeprav zna biti tudi zahtevno, v vseh pogledih izpopolnjuje. »Socialni oskrbovalec na domu mora biti komunikativen, zabaven, mora znati prisluhniti, biti človeški, potrpežljiv in razumevajoč,« pravi. »Včasih se zgodi, da se uporabniku kaj slabega pripeti ali je preprosto slabe volje in takrat mu moraš priskočiti na pomoč, mu prisluhniti in ga razumeti. Poleg vsega tega pa moraš biti tudi samozavesten in pripravljen poprijeti za vsako delo.«

Primož Lavre

Toplino in srčnost socialnih oskrbovalcev pa seveda čutijo tudi uporabniki, ki so jim neizmerno hvaležni za vsakršno pomoč, trud, lepo besedo in kdaj tudi objem. »Uporabniki me sprejemajo zelo pozitivno, tudi namenijo mi kakšno lepo besedo, celo moji koordinatorki sporočijo, da so zadovoljni in komaj čakajo, da spet pridem. Res so zelo veseli res, da jim lahko pomagaš, pač čeprav si pri njih le tisti dve uri.«

Kot še poudari sogovornica, marsikdo od njih niti nima svojcev ali pa ti pridejo le tu in tam in zato jim pomoč in družba še toliko več pomenita.

Odločite se za poklic, ki vam bo napolnil srce

Če povzamemo, delo socialnih oskrbovalcev in tudi ostalih v socialnovarstvenih inštitucijah, ki na takšen ali drugačen način pomagajo starejšim in obnemoglim, ni le služba, je poslanstvo, ki ga lahko opravlja le človek s toplino, potrpežljivostjo in odprtim srcem.

Je delo, ki ti vsak dan pokaže, kaj pomeni človečnost v praksi. »Menim, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki imajo odprto srce in željo pomagati drugim,« pove direktor. »Za opravljanje tega poklica je sicer potrebna določena kvalifikacija ali izobrazba s področja sociale oziroma zdravstvene nege ali pa pridobljen nacionalni poklicni kvalifikacijski certifikat (NPK), ki pa ga je mogoče relativno hitro pridobiti. Zanimanje torej obstaja, in prav je, da ga še spodbudimo.«

Ministrstvo za solidarno prihodnost pa si želi tudi z uvedbo sistema dolgotrajne oskrbe zagotoviti bolj celovito, dostopno in pravično skrb za starejše ter hkrati ustvariti tudi boljše pogoje za vse, ki v tem sistemu delajo.

Primož Lavre

Poklici v socialnem varstvu bodo zato v prihodnjih letih postali še pomembnejši del družbene slike. Gre za delo, ki povezuje ljudi, omogoča dostojno staranje in krepi občutek medsebojne povezanosti v skupnosti. Vsakdo, ki razmišlja o poklicu, kjer šteje srčnost, iskrenost in pripravljenost pomagati, bo v tem delu našel priložnost, da pusti pečat, tako v življenju drugih kot v svojem srcu.

In ravno to je bistvo tega, da delaš z ljudmi, ki pomoč potrebujejo. Ko ugotoviš, da je največje plačilo tisto, ki ga prejemaš vsak dan sproti – pogled upanja, nasmeh hvaležnosti in preprost, a iskren 'hvala'.

Vsebino omogoča Ministrstvo za solidarno prihodnost

Primož Lavre