Te črte na obrazu lahko razkrivajo, da imate večje možnosti za demenco
Nova obsežna raziskava razkriva, da lahko določene gube na obrazu kažejo na večje tveganje za kognitivni upad in demenco, celo več let pred prvimi simptomi.
Nova mednarodna raziskava razkriva presenetljivo povezavo med vidnim staranjem obraza in tveganjem za razvoj demence. Gube, ki jih običajno povezujemo z naravnim staranjem, bi lahko bile po nekaterih ugotovitvah tudi zgodnji biološki kazalnik kognitivnega upada.
Gube kot zgodnji opozorilni znak
Znanstvena ekipa z univerze Fudan na Kitajskem je v dveh ločenih fazah analizirala podatke več kot 200.000 ljudi. Posebno pozornost so namenili t. i. vranjim nogam, gubam okrog oči in na zgornjem delu lic. Analiza je pokazala, da imajo posamezniki z izrazitejšimi gubami na teh predelih do 2,5-krat večjo verjetnost za pojav kognitivnih motenj.
Raziskovalci poudarjajo, da se gube seveda pojavljajo pri vseh ljudeh, vendar bi lahko kombinacija zgodnjega, izrazitega staranja obraza in subjektivnega vtisa »starejšega videza« pomenila večje tveganje za demenco. Udeleženci, za katere so drugi menili, da izgledajo starejši od svoje dejanske starosti, so v raziskavi imeli 61 odstotkov večje tveganje za razvoj demence in 23 odstotkov večjo verjetnost za Alzheimerjevo bolezen.
Kot eno od možnih razlag strokovnjaki navajajo prekomerno izpostavljanje UV-žarkom, ki lahko hkrati pospeši staranje kože in negativno vpliva na nekatere nevroimunološke mehanizme v možganih. Ta teorija temelji na preteklih eksperimentalnih raziskavah, opravljenih na živalih.
Demenca v svetovnem porastu
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije danes z demenco živi več kot 50 milijonov ljudi, vsako leto pa se jim pridruži več kot 10 milijonov novih bolnikov. V Sloveniji natančne številke variirajo, vendar se ocene gibljejo okrog 20.000–25.000 obolelih, pri čemer zaradi staranja prebivalstva pričakujemo nadaljnjo rast.
Raziskovalci dodajajo, da videz nikakor ne more služiti kot samostojna diagnostična metoda, lahko pa predstavlja dodaten dejavnik pri prepoznavanju ljudi z večjim tveganjem, še posebej v kombinaciji z drugimi dejavniki, kot so genetika, življenjski slog in zdravstvena anamneza.
Preboj v zdravljenju
Ugotovitve raziskave prihajajo v času, ko je na področju zdravljenja Alzheimerjeve bolezni dosežen pomemben preboj. Evropska agencija za zdravila (EMA) je odobrila uporabo zdravila lekanemab, komercialno znanega kot Leqembi. Gre za prvo terapijo, ki neposredno cilja patološki proces nabiranja beta-amiloidnih beljakovin v možganih, ki velja za enega ključnih sprožilcev Alzheimerjeve bolezni.
Lekanemab vsebuje protitelesa, ki odstranjujejo toksične amiloidne plake iz možganov. Klinična preskušanja so pokazala, da lahko zdravilo pri bolnikih v zgodnji fazi bolezni upočasni kognitivni upad za približno četrtino v obdobju 18 mesecev.
Čeprav je zdravilo pred nekaj meseci v Evropi sprva naletelo na zavrnitev zaradi varnostnih pomislekov (predvsem zaradi možnega otekanja in krvavitev v možganih) je ponovna ocena EMA potrdila, da lahko izbrani bolniki od terapije pomembno koristijo. Zdravljenje bo potekalo pod strožjim nadzorom, vključno z obveznimi MRI-preiskavami.
Novo obdobje v razumevanju in obvladovanju bolezni
Strokovnjaki poudarjajo, da se s pojavom novih terapij odpira povsem novo obdobje obravnave Alzheimerjeve bolezni, pri čemer pa je zgodnje odkrivanje še vedno ključno. Pri tem bi lahko imele vlogo tudi neinvazivne metode dodatne ocene tveganja, med katere bi potencialno lahko sodili tudi biomarkerji videza, če bodo nadaljnje raziskave potrdile njihovo zanesljivost.
»Prvič imamo zdravilo, ki se osredotoča na osnovni patološki proces Alzheimerjeve bolezni, ne zgolj na lajšanje simptomov,« je ob odobritvi dejal prof. Nenad Bogdanović s Karolinskega inštituta. »To nas postavlja na prag novega razumevanja bolezni in možnosti, da njeno napredovanje resnično upočasnimo.«
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
