Jaka Jeraša

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenija je na zemljevidu videti majhna, a podatki o poseljenosti kažejo zelo različne obraze države. V nekaterih naseljih se prebivalci zgoščajo na prostoru, ki bolj spominja na urbano sredozemsko mesto, drugod so območja skoraj prazna.

Statistični urad Republike Slovenije je objavil podrobne podatke o prebivalstvu po naseljih na 1. januar 2026, ki dobro pokažejo, kako neenakomerno je poseljena država.

Na začetku leta je imela Slovenija 6035 naselij. V 58 od njih ni živel nihče. Skoraj polovica vseh naselij je imela manj kot 100 prebivalcev, četrtina pa manj kot 50. To pomeni, da velik del slovenskega poselitvenega vzorca ne sestavljajo večja središča, temveč zelo majhna naselja, zaselki in kraji z malo prebivalci.

Piran kot slovenski ekstrem gostote

Najgosteje naseljeno mestno naselje je bil Piran. V njem je na enem kvadratnem kilometru površine živelo nekaj več kot 5300 prebivalcev. Surs je ob tem izračunal nazorno primerjavo: če bi bila celotna Slovenija poseljena tako gosto kot Piran, bi v njej živelo skoraj 108 milijonov ljudi.

Piran je poseben primer. Gre za zgodovinsko zgoščeno mestno jedro na omejenem prostoru, kjer se stanovanjske stavbe, ulice in javni prostor stiskajo med morjem in vzpetino. Takšna gostota ni neposredno primerljiva z razpršeno poselitvijo večine Slovenije, je pa močan pokazatelj, kako velike so razlike med posameznimi tipi naselij.

Profimedia

Na drugi strani lestvice je Lukanja v občini Slovenska Bistrica, če izvzamemo naselja brez prebivalcev. Tam je na kvadratnem kilometru živelo manj kot 0,09 prebivalca oziroma približno en prebivalec na nekaj več kot enajst kvadratnih kilometrov. Če bi bila tako redko poseljena vsa Slovenija, bi imela le nekaj več kot 1800 prebivalcev.

Več tisoč majhnih naselij

Podatki kažejo, da v Sloveniji ni ključno le vprašanje, koliko ljudi živi v državi, temveč tudi, kje živijo. Ljubljana je imela na začetku leta 293.000 prebivalcev. To je toliko, kot jih je skupaj živelo v nekaj več kot 4000 najmanjših slovenskih naseljih.

Ta primerjava pokaže razmerje med glavnim mestom in velikim številom manjših krajev. Ljubljana kot največje urbano središče sama združuje toliko prebivalstva kot večina najmanjših naselij skupaj. V praksi to pomeni tudi različno dostopnost storitev, šol, javnega prevoza, zdravstvene oskrbe in delovnih mest.

Majhna naselja sama po sebi niso posebnost. Slovenija je tradicionalno država razpršene poselitve, z veliko vasmi, zaselki in samotnimi domačijami. Toda pri zelo majhnih naseljih se hitreje pokažejo demografske spremembe. Že odselitev ene družine ali smrt nekaj starejših prebivalcev lahko bistveno spremeni starostno in številčno sliko kraja.

Največ praznih naselij v kočevski občini

Med 58 naselji brez prebivalcev jih je bilo največ v občini Kočevje, in sicer 16. Sledila je občina Kostel s šestimi takšnimi naselji. Gre za območja, kjer so zgodovinski, geografski in gospodarski razlogi močno vplivali na poselitev. Ponekod so ostala imena naselij, ne pa tudi stalni prebivalci.

Naselje brez prebivalcev ne pomeni nujno, da tam ni nobenih stavb ali da prostor nima nobene rabe. Pomeni pa, da na referenčni datum v njem nihče ni imel prijavljenega prebivališča. Takšni podatki so zato pomembni tudi za občine, saj vplivajo na razmislek o infrastrukturi, prostoru, vzdrževanju cest, dostopnosti in prihodnjem razvoju odmaknjenih območij.

Naselja brez otrok in naselja brez starejših

Surs je posebej izpostavil tudi starostno sestavo manjših naselij. V devetih naseljih z najmanj 30 prebivalci ni bilo nobenega otroka oziroma prebivalca, mlajšega od 15 let. Največje med njimi je bil Cezlak v občini Slovenska Bistrica, ki je imel 47 prebivalcev, a nobenega otroka.

To je pomemben podatek, ker število otrok pogosto kaže, ali ima kraj možnost naravne obnove prebivalstva. Naselje brez otrok ni nujno izpraznjeno, lahko pa kaže na staranje prebivalstva in manjšo možnost, da se bo število prebivalcev dolgoročno ohranjalo brez priseljevanja.

Na drugi strani so bila tri naselja z najmanj 30 prebivalci, v katerih ni bilo nikogar, starega 65 let ali več. Največje med njimi je bilo Gabrje pri Ilovi Gori v občini Grosuplje s 50 prebivalci. Takšna naselja so redkejši primeri mlajše starostne strukture, ki je lahko povezana z novimi priselitvami, družinami z otroki ali posebnostmi lokalnega razvoja.

Občina Grosuplje

Podatki razkrivajo več kot le velikost krajev

Statistika po naseljih na prvi pogled ponuja predvsem zanimive skrajnosti: Piran z gostoto, ki bi Slovenijo spremenila v državo z 108 milijoni prebivalcev, in Lukanjo, kjer bi ob enaki gostoti celotna država štela komaj nekaj več kot 1800 ljudi. Toda za temi primerjavami je širša slika.

Slovenija se hkrati zgošča v večjih urbanih in primestnih območjih ter ohranja veliko število majhnih, redko poseljenih ali praznih naselij. To vpliva na promet, stanovanjsko politiko, dostopnost javnih storitev, šolske okoliše, lokalno samoupravo in prostorsko načrtovanje.

Piran in Lukanja sta zato več kot statistični zanimivosti. Sta dve skrajnosti iste države: ena kaže, kako gosto je lahko poseljeno slovensko mestno jedro, druga, kako redka je poselitev v nekaterih delih notranjosti. Med njima pa je več tisoč naselij, v katerih se najbolj konkretno vidi, kako različno ljudje v Sloveniji živijo prostor.