Navadni slez: Pozabljena korenina, ki pomirja kašelj, želodec in kožo
Korenina navadnega sleza je zaradi svoje sluzi že dolgo cenjena pri težavah z grlom, kašljem, želodcem in razdraženo kožo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Beli slez velja za eno tistih zdravilnih rastlin, ki so jih dobro poznale že naše babice. Najbolj znan je kot naravna pomoč pri suhem in dražečem kašlju, a njegova uporaba je precej širša. Korenina belega sleza namreč vsebuje veliko rastlinske sluzi, ki na razdraženih tkivih ustvari nežen zaščitni sloj.
Beli slez, z latinskim imenom Althaea officinalis, ima v ljudskem zdravilstvu dolgo tradicijo. Njegovo ime izhaja iz grške besede, ki pomeni zdraviti, uporabljali pa so ga že stari Grki in Rimljani. Najdragocenejši del rastline je korenina, saj vsebuje visok delež sluzi, ki se ob stiku z vodo spremeni v gelasto snov. Prav zaradi tega ima beli slez posebno mesto med rastlinami, ki jih uporabljamo za pomirjanje sluznic.
Pomaga pri suhem in dražečem kašlju
Najbolj znana uporaba belega sleza je povezana z dihali. Pri suhem, dražečem kašlju sluz iz korenine prekrije sluznico žrela in jo zaščiti pred dodatnim draženjem. Tako lahko ublaži občutek praskanja v grlu in umiri refleks kašlja.
Zato ni naključje, da je beli slez pogosta sestavina sirupov, čajev in pastil za grlo. Zaradi blagega delovanja se tradicionalno uporablja tudi pri otrocih, vendar je pri mlajših otrocih in pri dolgotrajnih težavah vedno smiselno upoštevati navodila zdravnika ali farmacevta.
Nežen zaveznik razdraženega želodca
Blagodejno delovanje belega sleza se ne konča pri dihalih. Ker sluz ustvari zaščitni sloj tudi na drugih sluznicah, ga ljudsko zdravilstvo pozna kot pomoč pri občutljivem želodcu, zgagi, gastritisu in razdraženi prebavi.
Zaščitna plast lahko pomaga ublažiti stik občutljive želodčne sluznice s kislino, zato beli slez velja za nežno podporo pri pekočem občutku v želodcu. V zadnjih letih je zanimiv tudi zaradi polisaharidov, ki lahko delujejo kot hrana za koristne črevesne bakterije in tako podpirajo ravnovesje črevesne flore.
Uporaben tudi za nego kože
Manj znana, a zelo zanimiva je zunanja uporaba belega sleza. Obkladki iz korenine se tradicionalno uporabljajo pri razdraženi, suhi ali poškodovani koži. Zaradi svoje sluzaste sestave beli slez kožo pomirja, vlaži in jo zaščiti pred zunanjimi vplivi.
V ljudski rabi so ga uporabljali tudi pri manjših ranah, opeklinah, razjedah in drugih kožnih težavah. Pri resnejših poškodbah kože ali znakih okužbe pa je seveda potreben posvet z zdravnikom.
Zakaj ga ne smemo kuhati?
Pri pripravi belega sleza je pomembno eno pravilo: korenine ne kuhamo. Njena najpomembnejša učinkovina, rastlinska sluz, je občutljiva na visoke temperature, zato se najboljši pripravek naredi s hladno ali mlačno vodo.
Običajno dve žlici suhe korenine prelijemo z 2,5 decilitra hladne ali mlačne vode in pustimo stati najmanj eno uro. Nato tekočino precedimo in jo po želji le rahlo segrejemo. Tako dobimo blag, sluzast napitek, ki se uporablja predvsem pri razdraženem grlu, kašlju ali občutljivem želodcu.
Kdaj je potrebna previdnost?
Čeprav beli slez velja za varno in blago zdravilno rastlino, previdnost ni odveč. Ker na sluznici ustvari zaščitni sloj, lahko upočasni absorpcijo zdravil, prehranskih dopolnil ali vitaminov. Zato ga je najbolje zaužiti vsaj eno uro pred drugimi pripravki ali eno uro po njih.
Nosečnice, doječe matere, kronični bolniki in ljudje, ki redno jemljejo zdravila, naj se pred uporabo posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Prav tako je obisk zdravnika nujen, če kašelj traja dlje časa, ga spremljajo vročina, težko dihanje, bolečina v prsih ali kri v izmečku.
Beli slez je tako ena tistih rastlin, ki jih je ljudsko zdravilstvo cenilo z razlogom. Ni čudežno zdravilo, je pa nežen naravni zaveznik, ki lahko pomaga pomiriti razdraženo grlo, občutljiv želodec in kožo, kadar ga uporabljamo pravilno in z nekaj previdnosti.
