Agorafobija ni le strah pred odprtimi prostori
Strah pred trgovino, avtobusom ali gnečo lahko počasi začne ožiti življenje. Preverite, kaj se dogaja pri agorafobiji in kako se svet spet širi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Verjetno poznate izraz »strah pred odprtimi prostori«. Pa ste vedeli, da je to pravzaprav anksiozna motnja, ki ji pravimo agorafobija? Pri njej odprti prostori sploh niso nujno glavni problem. Nekdo z agorafobijo se lahko veliko bolj boji vožnje z avtobusom kot pa velikega travnika. Težava namreč ni prostor sam po sebi. Težava je občutek, da bi se tam lahko zgodilo nekaj neprijetnega in da ob tem ne bi mogli hitro pobegniti, se umakniti ali dobiti pomoči.
Prav zato lahko agorafobija zajame zelo različne situacije: vožnjo z javnim prevozom, čakanje v vrsti, obisk kina, nakupovalnega centra, stadiona ali celo samostojen odhod od doma.
Kako se agorafobija običajno začne
Agorafobija se praviloma ne pojavi čez noč, največkrat se razvije postopoma. Pogosto se vse začne z neprijetno izkušnjo, ki jo človek poveže z določenim krajem ali situacijo. Morda doživi močan panični napad med nakupovanjem. Morda ga med vožnjo po avtocesti preplavi občutek, da izgublja nadzor. Morda ga v kinu ali na koncertu zajame močna tesnoba in nenadoma začuti neustavljivo potrebo, da bi odšel.
PREBERITE TUDI:
Takšne izkušnje so lahko zelo pretresljive. Čeprav minejo, ostane spomin na občutek groze. Naslednjič gre človek v podobno situacijo z več previdnosti. Potem začne razmišljati, kje je najbližji izhod. Nato začne preverjati, ali lahko hitro odide. Kasneje se nekaterim zgodi, da se začnejo določenim krajem preprosto izogibati.
Na prvi pogled je to videti smiselno. Če se izognemo situaciji, ki nas straši, se počutimo bolje. Toda ravno tukaj se začne težava.
Zakaj izogibanje dolgoročno poslabša stanje
Vsakič, ko se nečemu izognemo, občutimo olajšanje. Če ne gremo v nakupovalni center, nas ne bo strah. Če ne sedemo na avtobus, se nam ne more zgoditi panični napad. Če ostanemo doma, se počutimo varneje.
Toda možgani si iz tega ustvarijo pomemben zaključek: očitno je bila situacija res nevarna.
Ker nikoli ne ostanemo v njej dovolj dolgo, da bi ugotovili, da jo v resnici zmoremo preživeti, se strah ohranja. Še več – pogosto se začne širiti. Najprej odpadejo nakupovalni centri. Potem avtobusi. Nato restavracije, koncerti ali vožnja po avtocesti. Nekateri sčasoma pridejo do točke, ko se počutijo varne le še v neposredni bližini doma.
Agorafobija tako človeku ne vzame sveta naenkrat, ampak ga jemlje po majhnih korakih.
Kaj se dogaja v telesu
Pomembno je razumeti, da ljudje z agorafobijo svojih simptomov ne pretiravajo in si jih ne domišljajo. Ko tesnoba naraste, nam začne srce hitreje biti. Dihanje se spremeni. Pojavi se lahko občutek omotice, slabosti, vročine, tresenja ali neresničnosti. Nekateri dobijo občutek, da bodo omedleli. Drugi, da bodo izgubili nadzor ali se jim bo zmešalo.
Vsi ti občutki so resnični. Težava je v tem, da jih možgani začnejo razumeti kot znak nevarnosti. Ker se človek prestraši lastnih telesnih odzivov, se tesnoba še okrepi. Tako nastane začaran krog, v katerem se ne bojimo več samo določene situacije, ampak tudi možnosti, da bi v njej ponovno občutil enako stisko.
Prav zato strokovnjaki pogosto pravijo, da je agorafobija v veliki meri strah pred strahom.
Kako premagujemo agorafobijo
Dobra novica je, da je agorafobija ena od težav, pri kateri vemo zelo veliko o tem, kaj pomaga.
Prvi korak je razumevanje, da cilj ni popolna odsotnost tesnobe. Večina ljudi naredi napako, ker čaka, da se bo počutila dovolj varno, preden bo ponovno začela živeti. Toda občutek varnosti se pogosto začne vračati šele takrat, ko začnemo ponovno vstopati v situacije, ki smo se jim prej izogibali.
To seveda ne pomeni, da se moramo na silo vreči v najtežjo situacijo. Veliko bolj učinkovit je pristop majhnih korakov. Nekdo, ki se boji trgovskega centra, lahko najprej samo sedi na parkirišču. Nato vstopi za nekaj minut. Kasneje opravi manjši nakup. Vsaka takšna izkušnja možganom pošilja novo informacijo: »Bilo me je strah, vendar sem zmogel.«
Počasi se začne rušiti prepričanje, da je tesnoba nevarna.
Kaj lahko naredimo v trenutku močne tesnobe
Ko tesnoba naraste, se pogosto začnemo boriti proti njej. Poskušamo jo ustaviti, analizirati ali preverjati, ali smo še vedno varni. Žal takšno preverjanje pogosto samo še poveča pozornost na simptome.
Veliko bolj pomaga, če svojo pozornost nežno usmerimo navzven. Opazujemo prostor okoli sebe, ljudi, zvoke in predmete. Lahko se spomnimo, da je tesnoba neprijetna, ni pa nevarna.
Pomembno je tudi, da si dovolimo občutiti nelagodje, ne da bi takoj pobegnili. Vsakič ko ostanemo v situaciji nekoliko dlje, kot bi ostali prej, gradimo novo izkušnjo. In prav te nove izkušnje počasi spreminjajo način, kako možgani ocenjujejo nevarnost.
Svet lahko ponovno postane večji
Ena najtežjih posledic agorafobije ni samo strah, ampak občutek, da življenje počasi teče mimo nas. Drugi potujejo, se družijo, obiskujejo dogodke in živijo, medtem ko sami vse več energije porabljamo za to, da bi se izognili situacijam, ki nas strašijo.
Toda tako kot se je svet začel krčiti korak za korakom, se lahko začne tudi širiti.
Okrevanje običajno ne pride v enem velikem preboju. Pogosteje se začne z eno vožnjo, enim obiskom trgovine, enim sprehodom ali enim opravkom, ki ga prej nismo zmogli. Sčasoma se iz teh majhnih korakov začne graditi nekaj veliko pomembnejšega od poguma – zaupanje vase.
In prav to zaupanje je tisto, kar človeku pomaga, da si počasi vzame nazaj prostore, poti in izkušnje, ki mu jih je strah za nekaj časa odvzel.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
