Vučić bo morda vendarle razpisal volitve
Napoved prihaja po večmesečnih protestih, ki so se začeli po tragediji na železniški postaji v Novem Sadu in prerasli v širši upor proti načinu vladanja SNS.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v nastopu na TV Prva dejal, da bodo v Srbiji v prihodnjih treh do štirih mesecih potekale volitve, o tem, ali bodo parlamentarne in predsedniške volitve izvedli hkrati, pa naj bi odločili pristojni organi.
Njegovo izjavo sta povzeli srbska tiskovna agencija Tanjug in javna radiotelevizija RTS.
»Dovolj sem povedal, da bomo šli kmalu na volitve, v naslednjih treh ali štirih mesecih,« je dejal Vučić. Dodal je, da se volilne noči ne boji, saj je po njegovi oceni politično razpoloženje v Srbiji drugačno kot pred letom dni.
Napoved sama po sebi še ne pomeni razpisa volitev. Pri predčasnih parlamentarnih volitvah mora predsednik republike razpustiti skupščino, volitve pa morajo biti nato izvedene v roku, ki ga določa volilna zakonodaja.
Republiška volilna komisija navaja, da od razpisa do dneva glasovanja ne sme miniti manj kot 45 in ne več kot 60 dni.
Odprto tudi vprašanje Vučićeve vloge
Politično pomembnejši del napovedi je možnost, da bi Srbija hkrati dobila tudi predsedniške volitve.
Vučić je v zadnjih dneh po poročanju Tanjuga dejal, da razmišlja o kandidaturi za predsednika vlade in da namerava odstopiti s položaja predsednika republike.
Na TV Prva je ponovil, da za prihodnje predsedniške volitve razmišlja o več možnih kandidatih.
Vučiću se prihodnje leto izteče drugi predsedniški mandat. Srbska zakonodaja določa, da je predsednik republike izvoljen za pet let, ista oseba pa za predsednika ne more biti izvoljena več kot dvakrat, ne glede na trajanje prvega ali drugega mandata.
Če bi Vučić odstopil pred iztekom mandata, bi ga začasno nadomeščal predsednik oziroma predsednica narodne skupščine, predsedniške volitve pa bi morale slediti po predpisanem postopku.
Takšen razplet bi Vučiću omogočil, da po koncu predsedniškega obdobja ostane v središču izvršne oblasti, tokrat kot morebitni premierski kandidat. Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je takšno možnost v preteklosti že omenjala.
Protesti, ki so spremenili politično dinamiko
Napoved volitev prihaja v času dolgotrajne politične krize. Ta se je začela po zrušitvi nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024. Po podatkih višjega javnega tožilstva v Novem Sadu je v nesreči umrlo 16 ljudi, ena oseba pa je bila huje poškodovana. Tožilstvo je pozneje vložilo obtožnico proti 13 osebam.
Tragedija je sprožila proteste, ki so sprva zahtevali odgovornost za nesrečo in objavo dokumentacije o obnovi postaje.
Gibanje se je nato razširilo v širši upor proti korupciji, pritiskom na institucije in načinu vladanja Srbske napredne stranke. Osrednjo vlogo so prevzeli študenti, ki so v zadnjem letu postali najmočnejši organizirani izraz nezadovoljstva z oblastjo.
Študenti v blokadi so med svojimi zahtevami navajali objavo celotne dokumentacije o obnovi železniške postaje, pregon odgovornih za napade na protestnike, ustavitev postopkov proti pridržanim udeležencem protestov in več sredstev za visoko šolstvo.
Pozneje so med ključne politične zahteve dodali tudi predčasne parlamentarne volitve.
Volitve kot izhod iz krize ali nova točka spora
Vučić je možnost predčasnih volitev omenjal že večkrat, vendar jih doslej ni razpisal. Tokratna napoved je zato politično pomembna predvsem zato, ker prvič razmeroma natančno postavlja časovni okvir. Če bi oblasti napoved uresničile, bi Srbija lahko glasovala v začetku jeseni.
Toda volitve same po sebi ne bodo nujno končale krize. Del opozicije, civilne družbe in protestnega gibanja opozarja, da je enako pomembno vprašanje volilnih pogojev.
Urad ODIHR pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je po parlamentarnih volitvah decembra 2023 ocenil, da so bile tehnično dobro izvedene, vendar jih je zaznamovala izrazita vloga predsednika, sistemska prednost vladajoče stranke, medijska pristranskost, pritisk na zaposlene v javnem sektorju in zloraba javnih sredstev.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je lista Aleksandar Vučić – Srbija ne sme da stane po podatkih republiške volilne komisije osvojila absolutno večino v 250-članski narodni skupščini.
A politično okolje je danes drugačno. Protesti so odprli vprašanje zaupanja v institucije, hkrati pa so študente postavili v položaj, v katerem niso več samo protestno gibanje, temveč tudi možen politični dejavnik.
Družba ostaja razklana
Javnomnenjske raziskave v Srbiji kažejo različno sliko. Nevladna organizacija Crta je v raziskavi jeseni 2025 ugotavljala, da skoraj dve tretjini vprašanih predčasne volitve vidi kot pot iz krize, hipotetični študentski listi pa je pripisala več podpore kot bloku okrog Vučića.
Druge raziskave so vladajoči Srbski napredni stranki kazale občutno prednost. Primerjave so zato omejene, saj študentska lista kot formalna volilna lista še ne obstaja, politična ponudba pa pred morebitnimi volitvami še ni dokončno oblikovana.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
