Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Orehovec je eden tistih domačih pripravkov, ki združuje kulinariko, ljudsko izročilo in večni krogotok narave. Čeprav ga danes večinoma poznamo kot aromatičen liker, je bil v preteklosti veliko več kot to. V številnih gospodinjstvih je imel posebno mesto v shrambi, pogosto pa tudi sloves domačega pripravka, po katerem so posegli po obilnem obroku ali ob prvih znakih želodčnih težav.

Korenine segajo daleč v preteklost

Napitek iz zelenih orehov sicer ni le slovenska posebnost. Poznajo ga po vsej Evropi, od znamenitega italijanskega nocina, do različic z rakijo in podobnimi žganicami, ki jih pripravljajo po vsem Balkanu. V Sloveniji je orehovec tesno povezan z obdobjem okrog kresne noči. Na podeželju je namreč od nekdaj veljalo prepričanje, da imajo rastline in plodovi, nabrani okoli poletnega solsticija, posebno moč. Zato ni presenetljivo, da so številne družine prav takrat pripravljale tudi orehovec.

V času kresne noči je jedrce v notranjosti zelenega oreha še mehko in ga zlahka prerežemo z nožem. Prav v tem obdobju vsebujejo veliko soka in rastlinskih snovi, ki med namakanjem preidejo v žganje ter ustvarijo značilno temno barvo in prepoznaven okus.

· Prehrana

To živilo strokovnjaki priporočajo za zniževanje holesterola

Zakaj so mu pripisovali posebne učinke?

V ljudskem izročilu je orehovec veljal za domači pripravek, ki naj bi pomagal pri prebavi, spodbujal tek in krepil organizem. Sveži zeleni orehi vsebujejo veliko vitamina C, polifenolov, grenčin in drugih rastlinskih spojin. V ljudskem izročilu so zelene orehe pogosto povezovali tudi z jodom in zdravjem ščitnice, vendar sodobne raziskave teh tradicionalnih prepričanj ne potrjujejo.

Pomembno je poudariti, da gre pri blagodejnih vidikih uživanja orehovca predvsem za tradicionalna prepričanja in domače izkušnje. Orehovec ni zdravilo, temveč alkoholna pijača, ki jo moramo uživati zmerno.

Katero žganje uporabiti?

V slovenskih domačih receptih se najpogosteje uporablja domače sadno žganje ali tropinovec. Pomembno je predvsem, da je kakovostno, čisto in brez izrazitih tujih arom.

Drugod po Evropi najdemo nekoliko drugačne različice:

• v Italiji pogosto uporabijo nevtralnejši alkohol višje stopnje;
• na Hrvaškem sta pogosti lozovača in komovica;
• v nekaterih delih Avstrije uporabljajo sadjevec;
• ponekod dodajo tudi rum ali mešanico različnih žganj.

Izbira osnove močno vpliva na končni okus. Nežnejše žganje bolj poudari aromo orehov, izrazitejše pa doda svoj značaj.

Dodatki, ki spreminjajo okus

Osnovni recept vsebuje le orehe, žganje in sladkor ali med. Kljub temu obstaja nešteto različic. Najpogostejši dodatki so limonina lupinica, cimet, nageljnove žbice, vanilja in pomarančna lupina. V nekaterih receptih najdemo tudi kavna zrna, janež, kardamom ali celo nekaj listov mete.

Stare gospodinje pogosto pravijo, da je najboljši tisti orehovec, pri katerem dodatki ne preglasijo okusa orehov.

Kulinarika

Preproste sladice z orehi, ki vam bodo zagotovo všeč

Kdaj ga začnemo piti?

Čeprav ga pripravimo poleti, ga redko pijemo takoj. Po končanem namakanju ga običajno precedimo in pustimo zoreti še nekaj mesecev. Marsikje velja nepisano pravilo, da se prvi kozarček odpre šele okoli božiča ali novega leta. Do takrat se okus zaokroži, grenčine se umirijo, aroma pa postane bolj harmonična.

Preverjen recept za domači orehovec

• 25 mladih zelenih orehov
• 1 liter domačega sadnega žganja (okoli 45 % alkohola)
• 400 g sladkorja
• 1 manjša bio limona
• 4 nageljnove žbice
• 1 manjša palčka cimeta

1. Orehe dobro operemo in osušimo. Nataknemo si rokavice, saj močno obarvajo kožo, nato jih narežemo na četrtine.
2. V velik steklen kozarec naložimo narezane orehe. Dodamo sladkor, na tanke trakove narezano limonino lupinico, klinčke in cimet. Prelijemo z žganjem ter dobro premešamo. Kozarec tesno zapremo in ga postavimo na sončno mesto.
3. Naslednjih šest tednov ga vsakih nekaj dni nežno pretresemo. Opazili bomo, kako tekočina postopoma potemni in dobi skoraj črno-rjavo barvo.
4. Po približno 40 do 45 dneh vsebino precedimo skozi gosto cedilo ali gazo. Orehovec nalijemo v čiste steklenice in ga shranimo v temen, hladen prostor. Če zdržimo, ga pustimo počivati vsaj do pozne jeseni. Takrat bo okus precej bolj uravnotežen kot takoj po pripravi.

Orehovec ne zahteva veliko sestavin, ne potrebuje zapletenih postopkov, predvsem pa nas vsako leto spomni, da imajo najboljše stvari v naših življenjih svoj tempo in jih ni mogoče prehitevati.

Kulinarika

Vsako leto znova premamijo – ste že nabrali gozdne jagode?