revija Jana

Plesni so pogoste prebivalke naših domov, pisarn in šol, a njihova prisotnost ni nedolžna. Gre za glive, ki uspevajo v vlažnem okolju in se razmnožujejo s sporami, ki jih najdemo tako v zraku kot na površinah. Čeprav so del naravnega okolja, lahko v zaprtih prostorih povzročijo številne zdravstvene težave – še posebej pri občutljivih posameznikih, otrocih in ljudeh z dihalnimi boleznimi.

Kje in zakaj nastanejo plesni

Plesni se najraje razvijajo tam, kjer se nabira vlaga: v kopalnicah, kleteh, za omarami, ob oknih in v vogalih sten. Že pri relativni vlažnosti zraka okoli 75 % se lahko začne njihovo razmnoževanje, kar pomeni, da zadostuje že nekaj kondenzirane vode, da se vzpostavijo idealni pogoji za rast. Sprva se pokažejo kot temne lise na stenah ali kot značilen vonj po zatohlem, sčasoma pa se razširijo in postanejo del vsakdana, ki ga mnogi preprosto spregledajo.

Do prekomerne vlage v bivalnem okolju pogosto pride zaradi pomanjkljive toplotne izolacije, neustreznega prezračevanja ali puščanja vodovodnih napeljav. Vlaga sama po sebi ni škodljiva, vendar ustvarja pogoje, v katerih plesni hitro uspevajo in se širijo.

Shutterstock

Kako plesni vplivajo na zdravje

Težava nastane, ko spore plesni pridejo v stik z našim dihalnim sistemom. Pri ljudeh, ki so nanje občutljivi, lahko sprožijo alergijsko reakcijo – imunski sistem jih prepozna kot nevarne tujke in sproži vnetni odziv. Simptomi so podobni tistim pri sezonskih alergijah: kihanje, zamašen nos, srbenje oči, kašelj in piskanje pri dihanju.

Pri astmatikih se lahko simptomi še poslabšajo, pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom pa plesni povzročajo resnejše zaplete. Dolgotrajna izpostavljenost vlažnim in plesnivim prostorom je povezana tudi s povečanim tveganjem za razvoj astme pri otrocih.

Strupi v domu

Kako lahko poskrbimo za bolj zdrav dom

Plesni ne vplivajo le z alergijami. Njihovi presnovki, imenovani mikotoksini, lahko dražijo sluznice in povzročajo glavobole, utrujenost ali slabše počutje. Čeprav znanstveni dokazi o vplivu mikotoksinov v notranjih prostorih še niso povsem jasni, strokovnjaki soglašajo, da je dolgotrajno bivanje v plesnivem okolju tveganje, ki se mu je smiselno izogniti.

Profimedia

Kdaj pomisliti na alergijo na plesni

Če se simptomi, kot so zamašen nos, srbenje oči ali kašelj, pojavljajo predvsem v določenih prostorih ali ob bivanju v vlažnem okolju, je mogoče, da so plesni vzrok vaših težav. V takem primeru je priporočljivo obiskati zdravnika, ki lahko opravi testiranje na alergijo na plesni.

Diagnoza se običajno postavi z razgovorom, pregledom in posebnimi testi, kot sta krvni test za protitelesa IgE ali kožni test. Zdravljenje temelji predvsem na preprečevanju izpostavljenosti in lajšanju simptomov z antihistaminiki, nosnimi spreji ali – v hujših primerih – imunoterapijo.

Zdravje

Kdaj je kašelj znak za alarm?

Preprečevanje in ukrepanje

Najboljša obramba pred plesnijo je preventiva. Ključno je, da vlažnost zraka v prostorih ohranjamo med 40 % in 60 %, redno prezračujemo in odpravimo vse vire vlage, kot so puščajoče cevi, kondenz na oknih ali neustrezna toplotna izolacija.

Ko se plesni že pojavijo, jih je treba odstraniti čim prej. Na gladkih površinah zadostuje čiščenje z milnico in temeljito sušenje, pri večjih ali ponavljajočih se pojavih pa je priporočljivo, da poseže strokovnjak, saj plesni pogosto prodirajo tudi v omet in konstrukcijo sten.

Profimedia

Zdrav dom – lažje dihanje

Plesni niso le estetska nevšečnost, temveč pokazatelj, da je nekaj narobe z mikroklimo v prostoru. Z rednim vzdrževanjem, zadostnim prezračevanjem in takojšnjim ukrepanjem ob znakih vlage lahko preprečimo, da bi postale resna grožnja zdravju. Če se simptomi ponavljajo ali se slabšajo v določenih prostorih, je prav, da težavo vzamemo resno. Pravočasno ukrepanje pomeni lažje dihanje, boljše počutje in varnejše okolje za vse člane gospodinjstva.