Profimedia

Ob prihodu jeseni, ko temperature občutno padejo in posledično več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer je zrak zaradi ogrevanja pogosto bolj suh, naše dihalne poti postanejo občutljivejše. Ker smo pogosteje izpostavljeni virusom in bakterijam, ni nič nenavadnega, da se v tem času marsikdo med nami sreča z nadležnim kašljem.

Kašelj najlažje definiramo kot sunkovit izdih, ki iz dihal izloči čezmerno sluz in tuje snovi. Pomembno je poudariti, da kašelj ni nujno znak bolezni, saj tudi v normalnih, nebolezenskih, pogojih, človek enkrat do dvakrat na uro podzavestno zakašlja, da izkašlja sluz, ki neprestano nastaja v spodnjih dihalih. V to sluz so običajno ujeti prašni delci in ostale nečistoče, ki so z dihanjem zašle v dihalne poti.

Katere vrste kašlja poznamo?

V osnovi kašelj delimo glede na 4 kriterije: lahko je suh in dražeč, brez izmečka (neproduktiven kašelj) ali moker z izmečkom (produktiven kašelj).Neproduktiven kašelj običajno nastane ob prisotnosti dražečih snovi v zraku ali na začetku virusnih obolenj (npr. prehlad, gripa), produktiven kašelj pa se največkrat pojavlja med bakterijskimi okužbami dihal (npr. angina, bakterijska pljučnica).

Glede na trajanje kašlja ločimo akutni kašelj, ki traja do tri tedne in se pojavlja predvsem ob prebolevanju viroz oz. blažjih bronhitisih (virusne ali bakterijske etiologije), ter kronični kašelj, ki traja osem tednov ali več in je pogosto posledica kroničnih bolezni spodnjih dihal. V takih primerih je pomembno čim hitreje ugotoviti njegov vzrok in ga odpraviti ali pa začeti z zdravljenjem odkrite bolezni.

Profimedia

Najpogostejši vzroki za kašelj

Ko smo zdravi, je kašelj torej naš obrambni mehanizem za čiščenje in odstranjevanje tujkov iz dihalnih poti. Če pa je pogostejši, moteč in obremenjujoč, pa je lahko znak bolezni.

Najpogostejši vzroki za kratkotrajni kašelj so akutne okužbe dihal, ki jih praviloma povzročajo virusi in bakterije. Sem sodijo denimo prehlad, gripa, bronhitis, bronhiolitis (vnetje drobnih sapničnih vej v pljučih) sinuzitis (vnetje sinusov) in krup (vnetje grla, sapnika in sapnic). Čeprav gre za akutna stanja, lahko zaradi vzdraženosti dihalnih poti, kašelj vztraja tudi še več tednov po sami okužbi.

V kolikor pa kašelj traja več kot šest tednov, gre za kronični kašelj. Najpogostejši vzrok kroničnega kašlja je kadilski kašelj. Kadilci ga sicer ne izpostavljajo kot težavo, vendar pa je kašelj posledica stalnega vnetja in nabiranja sluzi v spodnjih dihalih, ki vodi v nepopravljivo preoblikovanje dihalnih poti.

Prav tako se kronični kašelj pogosto pojavi zaradi kronične okužbe dihal, neodkrite ali nepravilno zdravljene astme, alergije, želodčne kisline, ki povzroča vnetje požiralnika, srčnega popuščanja ter zatekanja in nabiranja sluzi na zadnji strani žrela, ki iz zadnjega dela nosne votline drsi navzdol proti grlu. Včasih je lahko kašelj tudi psihogenega izvora, kar pomeni, da vztraja brez telesnega vzroka.

Dolgotrajno kašljanje z izmečkom je znak za alarm

Bolezni, ki najpogosteje povzročajo kašelj z izmečkom, so bronhitis (akutni ali kronični), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma, refluks želodčne kisline, pljučnice, zatekanje sluzi iz nosu v spodnja dihala, bronhiektazije in srčno popuščanje. Vzrok kašlja so lahko tudi rak pljuč, redkeje tuberkuloza, tujek v spodnjih dihalih ali druge, redkejše bolezni pljuč. Jasen znak za alarm se vsekakor prižge takrat, ko se kašelj hitro poslabšuje in ko se v izmečku pojavi kri.

Arhiv naročnika

Vendarle pa je treba vedeti, da različne bolezni povzročijo različen izmeček; lahko je bister, gnojen, obarvan ali neprijetnega vonja, lahko pa je tudi gost, zato ga je težko izkašljati. V bolezensko spremenjeni sluzi so namreč poleg normalnih sestavin lahko prisotne še bakterije, virusi, ostanki celic in gnoj, lahko pa se spremeni le njena viskoznost (fizikalna lastnost, tekočnost).

Kadar se sestava sluzi tako spremeni, da ta postane lepljiva in gosta, je dihala ne morejo izločiti. Sili nas na kašelj, občutimo težo v pljučih in imamo občutek, da se nam nekaj ne more izločiti iz pljuč. (3, 5) A edini način, da sluz, ki se proizvaja v dihalih pri vnetju, pride ven, je s kašljem. Druge poti žal ni.

Kako zdraviti kašelj z izmečkom?

Za blaženje suhega, dražečega kašlja, se uporabljajo zdravila za pomiritev kašlja (imenujemo jih tudi antitusiki). Ko postane kašelj produktiven, je smiselno antitusike opustiti, kajti sluz ali gnoj, ki v pljučih nastaja ob vnetju, mora iz dihal. Če zastaja v dihalih, se vnetje precej lažje in hitreje poslabša, kar lahko vodi v pljučnico in vse njene zaplete (sepso, vnetje porebrne mrene in empijem, pljučni absces, septični šok).

Ob pojavu kašlja z izmečkom sprva uporabljamo zdravila za lažje izkašljevanje, saj gre pogosto za virusne bronhitise, ki se zdravijo simptomatsko. Ko ima bolnik postavljeno diagnozo, je treba uvesti zdravljenje za odpravljanje vzrokov. Če je kašelj z izmečkom posledica okužbe dihal, je ključnega pomena poskrbeti za zadosten vnos tekočine, s katero razredčimo gosto sluz in olajšamo izkašljevanje, ter vdihavanje vodne pare, s katero pomagamo ohranjati primerno vlažnost sluznice.

Če se vzroka za kašelj ne da odpraviti ali ozdraviti oziroma je bolezen kronična (npr. KOPB, broniektazije), se v odpravljanje vzrokov usmerjeni terapiji pogosto doda tudi simptomatsko zdravljenje, kamor sodijo mukolitiki (zdravila za redčenje sluzi).

Mukolitiki se med seboj razlikujejo tudi v tem, da nekateri delujejo hitrejše, saj poleg utekočinjenja sluzi v pljučih, pospešijo še izločanje sluzi tako, da pohitrijo delovanje migetalk (dlačic) v pljučih. Te strokovno poimenujemo tudi sekretomotoriki. Med njimi velja izpostaviti Bisolvon®, zdravilo za pospeševanje izkašljevanja in ublažitev kašlja, ki je na trgu že več desetletij (1).

Arhiv naročnika

Bisolvon® pomaga tako pri utekočinjanju goste sluzi v dihalih kot pospeševanju izločanja le-te iz dihal. Vsebuje učinkovino (bromheksinijev klorid), ki je derivat oziroma izpeljanka zeliščne učinkovine vasicin. Vasicin je rastlinski alkaloid, ki so ga odkrili v rastlini Adathoda vasica. Listi te rastline, ki poleg vasicina vsebujejo še druge sestavine, se v različnih pripravkih v azijskem zdravilstvu najpogosteje uporabljajo za zdravljenje dihalnih obolenj, za pomoč pri izkašljevanju, za širjenje bronhijev in redčenje sluzi v dihalih. (2)

Pri jemanju zdravila Bisolvon® pride do pričakovano povečanega izločanja sluzi. Različne raziskave so namreč pokazale, da bromheksin, učinkovina v zdravilu Bisolvon®, poveča tvorbo fosfolipidov (površinsko aktivnih snovi) v sluzastih izločkih, s tem pa utekočinja sluz, ki se zato lažje izloča.

V različnih raziskavah so ugotovili, da bromheksin poveča tudi koncentracijo antibiotikov v izmečku in bronhopulmonalnih izločkih. Kombinirana uporaba Bisolvona® skupaj z antibiotiki (amoksicilin, oksitetraciklin) izboljša zdravljenje bakterijskih okužb dihal in olajša simptome, ki so povezani s prekomerno tvorbo sluzi. (3)

Primeren je za odrasle in otroke, starejše od dveh let in je na voljo brez recepta v lekarnah.

*** Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

1. https://www.mea.boehringer-ingelheim.com/consumer-health-care/bisolvon/bisolvonr, dostopno 18.1.2022
2. P. Caeson et al, Adhatoda vasica: a critical review of ethnopharmacological and toxicological data, Journal of Ethnopharmacology 72 (2000) 1 – 20
3. Samozdravljenje priročnik za bolnike, SFD, 2011, s. 46-58
4. Zanasi et al, A reappraisal of the mucoactive activity and clinical efficacy of bromhexine, Multidisciplinary Respiratory Medicine (2017) 12:7
5. https://koroskalekarna.si/svetovanje/samozdravljenje-kaslja/, dostopno 16.2.2022
6. https://si.draagle.com/bolezni/astma.html, dostopno 16.2.2022

Vsebino omogoča Stada.