Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Morda na zdravje svojega srca nekoliko bolj pazite, če imate v družini veliko sorodnikov s srčnimi zapleti, pogosto pa človeka dejansko strezni šele diagnoza pri zdravniku, ki opozori, da srce ali ožilje nista več v najboljši formi. 

Za začetek najbolj poznano, a tudi najpomembnejše: treba se bo posloviti od vseh slabih navad, ki škodijo zdravju srca in ožilja. Zbogom, kajenje in pretirano pitje alkoholnih pijač, pa tudi nezdrava, mastna, visoko procesirana in preslana hrana. Poleg zdrave prehrane je redna vadba, pa tudi če je to zgolj vsakodnevni polurni sprehod, največ, kar lahko naredite za svoje zdravje. Kajpak se v vročih poletnih dneh vadbe lotevamo bolj zjutraj ali zvečer, ko je zunaj za to primerna temperatura. Poskrbimo še za dovolj spanca in nekatere manj znane dejavnike, ki lahko ošibijo srce.

Zdravje

Raziskava:temperature in onesnaženje ogrožajo naše srce

Zakaj se tako jezite? 

Nasvet, da je treba v skrbi za zdravje obvladati tudi stres, smo slišali že tolikokrat, da sploh ne pomislimo več, kaj to v resnici pomeni. Ne, ni vam treba sedeti po turško in nemudoma začeti izvajati jogo ali dihalne vaje. Za začetek boste naredili ogromno, že če se boste začeli zavedati vseh trenutkov, ko se razburjate. Kolikokrat na dan vzkipite, ker vam pač gre vse na živce? Preklinjamo na cesti v prometu, v trgovini, ko je treba malo počakati na blagajni, da pridemo na vrsto, ob najrazličnejših priložnostih, skratka. Jeza in vzkipljivost sta neprijetni za okolico, a v resnici najbolj škodita nam samim. Bi šlo drugače? Kadar je na cesti gneča, si prižgimo glasbo, ki nam je všeč, in zapojmo. Nič hitreje ne bo, če se zraven hudujemo. Zamudili bomo v vsakem primeru. Ko stojimo na blagajni, odgovorimo na sporočilo ali e-pošto. Namesto slabe volje izberimo dobro. Vedno znova.

Davek na osamljenost

Strokovnjaki zadnja leta bolezni srca pogosto povezujejo z osamljenostjo. Najnovejša študija v reviji Journal of the American Heart Association povezuje osamljenost s povečanim tveganjem za degenerativno bolezen srčnih zaklopk. »Odrasli, ki so poročali, da se počutijo osamljene ali da se ne morejo zaupati nekomu, ki jim je blizu, so imeli večje tveganje za razvoj degenerativne bolezni srčnih zaklopk,« poročajo. Strokovnjaki nasploh opažajo, da lahko kronična osamljenost poveča izločanje stresnih hormonov (npr. kortizola in adrenalina), kar sčasoma obremeni srčno-žilni sistem. Dolgotrajna osamljenost naj bi celo povečala tveganje za povišan krvni tlak in motnje spanja. To pa ne pomeni, da se morate za boljše zdravje srca obdati z gručo ljudi. Raziskave kažejo, da je za zdravje pomembnejša kakovost odnosov kot njihovo število. Koristni so redni pogovori z ljudmi, ki jim zaupamo, družinske vezi, prijateljstva, skupinske dejavnosti (šport, društva, prostovoljstvo) in občutek pripadnosti skupnosti. Nekaj tesnih in zaupanja vrednih odnosov ima lahko večji zaščitni učinek za srce kot velika mreža površinskih stikov.

Še en razlog več, da redno obiskujete zobozdravnika. 

Slabo ustno zdravje, zlasti bolezen dlesni (parodontitis), je povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Zaradi nezdravljene in dolgotrajne bolezni dlesni namreč v ustih nastane ugodno okolje za bakterije, ki ob krvavitvi dlesni vstopijo v krvni obtok, kjer prihaja do vnetij, to pa povečuje tveganje za nastanek bolezni srca. Temeljita ustna higiena tako ni samo odlična preventiva proti zadahu in neprivlačnim zobem. In tudi redni pregledi pri zobozdravniku ne.

Prepoznajte znake srčnega popuščanja

Srce z leti hitreje oslabi, če so prisotni bolezni koronarnih žil, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, miokarditis ali vnetje srčne mišice in srčni infarkt. Pri teh stanjih je treba biti še toliko pozornejši tudi na zgodnje znake srčnega popuščanja: utrujenost, upad kondicije, zadihanost pri naporih in zastajanje vode v spodnjem delu nog. Z napredovanjem bolezni se zadihanost pojavlja že pri lažji aktivnosti ali celo v mirovanju, voda zastaja tudi v drugih delih telesa, pojavi se težka sapa v ležečem položaju ali ponoči, pogostejše pa je tudi odvajanje vode ponoči. Komur so ti simptomi še predobro poznani, naj le obišče svojega zdravnika in se naroči na preventivni pregled. Samo eno srce imamo.

Ne potrebujete supersadeža, ampak superprehrano

Najpomembnejše za zdravje srca ni posamezen »supersadež«, ampak skupen vzorec prehrane – veliko sadja in zelenjave (antioksidanti), stročnic in polnovrednih žit (vlaknine), oreščkov, rib (omega 3) ter manj ultra predelane hrane ter sladkih in alkoholnih pijač. Tudi žlica ekstra deviškega oljčnega olja na dan je lahko koristna. Vsekakor pa izkoristimo poletno sezono jagodičevja in se ga naužijmo. Borovnice, jagode, maline in robide so bogate z antioksidanti, ki se jih pogosto povezuje z zdravjem ožilja.
Namig: Dnevno uživanje ribjega olja, bogatega z omega 3, lahko pomaga zmanjšati tveganje za resne srčno-žilne zaplete pri ljudeh, ki se zaradi odpovedi ledvic zdravijo z dializo. Ugotovitev izhaja iz nedavne velike mednarodne klinične študije, ki sta jo v Avstraliji skupaj vodila bolnišnica Monash Health in Šola za klinične znanosti Univerze Monash. Da so maščobne kisline omega 3 nasploh koristne za zdravje srca, pa je bilo v znanstvenih raziskavah potrjeno že večkrat.

revija Jana