Trump napovedal dogovor, zdaj se je oglasil Zelenski
Trump je sporočil, da sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o ustavitvi napadov na energetske objekte. Razkril je tudi krivca za dražji dizel. Zdaj pa se je oglasil še Zelenski.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ukrajina in Rusija sta se po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dogovorili, da ne bosta več napadali energetskih objektov druga druge. Trump je ob tem zatrdil, da je za rast cen dizelskega goriva po svetu v veliki meri odgovorna vojna med Rusijo in Ukrajino, ne pa razmere na Bližnjem vzhodu.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), je Trump na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da sta obe strani pristali na ustavitev napadov na energetske cilje. »Ukrajina se je strinjala, da ne bo napadala ruskih energetskih ciljev. Rusija se je strinjala, da bo storila enako,« je navedel ameriški predsednik.
Trump je hkrati komentiral tudi razmere na svetovnem energetskem trgu. Po njegovih besedah je rast cen dizelskega goriva »v glavnem posledica vojne med Rusijo in Ukrajino, ne Irana«.
Zelenskega pozval k ustavitvi napadov
Trump je že v nedeljo med obiskom na Irskem odgovornost za višje cene dizelskega goriva pripisal ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Kot navaja Sta, je Trump dejal, da je Zelenskega pozval, naj preneha z napadi na zmogljivosti za proizvodnjo dizelskega goriva v Rusiji. Po Trumpovih besedah takšni napadi povzročajo pomanjkanje goriva in posledično zvišujejo njegove cene. »Za to ni kriv Bližnji vzhod, temveč dogajanje v zvezi z Rusijo in Ukrajino,« je dejal ameriški predsednik.
Napadi na energetsko infrastrukturo
Rusija je od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 večkrat napadala ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Napadi so povzročili obsežno škodo na električnem omrežju in drugih ključnih energetskih objektih.
V zadnjih mesecih je Moskva okrepila napade tudi na Kijev, logistično infrastrukturo in industrijske objekte. Vojna je močno prizadela tudi ukrajinski izvoz, pri čemer je za državo posebej pomemben izvoz žita prek Črnega morja. Ukrajina je medtem okrepila napade na cilje globoko na ruskem ozemlju. Med tarčami so bile predvsem rafinerije nafte, skladišča goriva in druga infrastruktura, povezana z ruskim energetskim sektorjem.
Po pisanju Sta bi morebitna dejanska uveljavitev dogovora o ustavitvi napadov na energetske objekte pomenila pomemben korak pri omejevanju škode na kritični infrastrukturi obeh držav.
Zelenski pripravljen na dogovor, a Rusiji postavil jasen pogoj
Trumpova najnovejša izjava tako odpira vprašanje, ali bi lahko omejitev napadov na energetske cilje predstavljala uvod v širše dogovore o prekinitvi sovražnosti med Rusijo in Ukrajino.
Zelenski je medtem sporočil, da je Ukrajina pripravljena sprejeti ukrepe za umiritev razmer, vendar pod pogojem, da bo enako storila tudi Rusija. V svojem dnevnem nagovoru je omenil »resen predlog ZDA« o vzajemni ustavitvi napadov na kritično infrastrukturo.
»Če lahko to postane prvi korak k umirjanju razmer – ustavitev ruskih napadov na našo kritično infrastrukturo in naših povračilnih napadov –, potem je Ukrajina pripravljena podpreti umirjanje razmer,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski.
Njegove besede so pomembne tudi zato, ker ni potrdil Trumpove navedbe, da sta se Moskva in Kijev že dogovorila o prenehanju napadov na energetsko infrastrukturo. Iz Zelenskijeve izjave je tako razvidno, da je za zdaj mogoče govoriti predvsem o ameriškem predlogu oziroma pripravljenosti Ukrajine na takšen korak, ne pa še o jasno potrjenem in uveljavljenem dogovoru med Rusijo in Ukrajino.
Kremelj se na Trumpove navedbe za zdaj ni odzval. Morebitna ustavitev napadov na energetske in druge objekte kritične infrastrukture bi lahko predstavljala prvi omejeni ukrep za zmanjšanje stopnjevanja napadov, vendar ostaja odprto vprašanje, ali bi Moskva na takšen predlog tudi dejansko pristala in kako bi se njegovo izvajanje nadzorovalo.
Trump odprt tudi za pogovore z Iranom
Kot še poroča Sta, je Trump danes nakazal, da je znova odprt za pogovore z Iranom, čeprav je še pred kratkim poudarjal, da je za morebiten dogovor s Teheranom prezgodaj. Medtem so cene dizelskega goriva v ZDA dosegle zgodovinsko rekordno vrednost, v povprečju 6,23 dolarja za galono oziroma približno 3,8 litra.
»Propadajoči Iran si želi hitro dogovora. Sam bom odločil, ali se bodo ZDA odločile za sodelovanje – za to možnost smo odprti,« je Trump zapisal na Truth Social. Podrobnosti morebitnih pogovorov ni navedel, njegova izjava pa je po navedbah Sta spodbudila pričakovanja na energetskih in finančnih trgih, da bi se napetosti med Washingtonom in Teheranom lahko umirile.
Odnosi med ZDA in Iranom sicer ostajajo napeti. Ena ključnih točk spora je Hormuška ožina, skozi katero poteka pomemben del svetovnega pomorskega prometa z nafto. Konflikt in motnje v prometu skozi ožino so že prizadeli svetovne naftne in finančne trge.
Trump pa medtem vztraja pri svoji razlagi rasti cen energije in kot pomemben razlog izpostavlja ukrajinske napade na rusko energetsko infrastrukturo. Prav zato je njegova najnovejša izjava o morebitnem dogovoru z Iranom še posebej pomembna za energetske trge, kjer se vlagatelji odzivajo na vsako znamenje morebitnega umirjanja razmer.
Ameriški predsednik je sicer v minulih mesecih večkrat napovedoval konec konflikta z Iranom, vendar se je vojna nadaljevala. Njegove izjave so tako nihale med napovedmi pogajanj in umiritve razmer ter grožnjami z zaostrovanjem.
Washington in Teheran sta junija po objavljenem besedilu dosegla memorandum o soglasju, katerega cilj je bil končanje konflikta in ponovna vzpostavitev pomorskega prometa. Predvideval je tudi pogajanja o končnem dogovoru ter vprašanja, povezana z ameriško pomorsko blokado in gibanjem plovil skozi Hormuško ožino.
Trump je prejšnji mesec sicer dejal, da nima določenega časovnega načrta za vrnitev Irana k pogajanjem in da se mu ne mudi. Medtem pa so cene dizelskega goriva v ZDA še naprej podirale rekorde, zaradi česar vprašanje, kdo je odgovoren za njihovo rast, postaja vse pomembnejše.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
