V državnem zboru počilo zaradi zakona o Skoku, seja odbora prekinjena
Predlog zakona o Skoku je sprožil nov spor med koalicijo in opozicijo, ki se razhajata predvsem glede hitrosti sprejemanja in vpliva politike na tožilstvo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Obravnava predloga zakona o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala, bolj znanega kot zakon o Skoku, se je danes na odboru DZ za pravosodje nepričakovano prekinila. Koalicija vztraja, da gre za nujno zakonodajo, opozicija pa meni, da za nujni postopek ni nobene utemeljitve in opozarja na nevarnost političnega vplivanja na imenovanje tožilcev.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), so poslanske skupine Svobode, SD in Levice pred današnjo sejo vložile zahtevo, da državni zbor ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi bil predlog zakona obravnavan po nujnem postopku. Predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) je zato sejo prekinil, dokler o zahtevi ne bo odločil DZ.
Opozicija: Če bi bilo res nujno, bi zakon obravnavali že poleti
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je pred sejo poudarila, da opozicija ne nasprotuje učinkovitejšemu pregonu korupcije in organiziranega kriminala, nasprotuje pa načinu, na katerega vlada želi sprejeti predlagano ureditev. Spomnila je, da je vlada predlog zakona vložila že julija, prva obravnava pa je bila sklicana šele danes. »Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti,« je dejala Tacer Perlin.
Po njenem mnenju bi vztrajanje pri nujnem postopku pomenilo predvsem omejevanje javne razprave. Opozicija ob tem opozarja tudi na številne kritike, ki prihajajo iz pravosodja, ter na pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ.
Tacer Perlin je posebej izpostavila vprašanje imenovanja tožilcev. Po njenem mnenju se pod krinko krepitve boja proti korupciji odpira prostor za večji politični vpliv na tožilstvo. »Ne želimo, da se govori, da se bo preganjalo korupcijo, in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev,« je dejala.
SD: Ne vemo niti, kdo je zakon pripravljal
Poslanka SD Andreja Katič je po prekinitvi seje povedala, da opozicija ni dobila odgovorov na vprašanje, kdo je pripravljal predlog zakona. Še posebej problematičen se ji zdi morebiten politični vpliv na imenovanje tožilcev. Po njenem mnenju bi bilo za pospešitev kazenskih postopkov bolj smiselno pripraviti nov zakon o kazenskem postopku.
Tudi Levica je prepričana, da obsežnost predloga ne dopušča obravnave po nujnem postopku. Tina Brecelj je poudarila, da Slovenija že ima organe, pristojne za odkrivanje, pregon in sojenje v primerih gospodarskega kriminala.
Opozicija opozarja tudi, da naj bi zakon nastajal prehitro in brez ustreznega sodelovanja institucij, ki bodo morale novo ureditev izvajati. Če bo predlog ostal v sedanji obliki, bi lahko po njihovem mnenju namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), opozicija ob tem opozarja, da predlogu glasno nasprotujejo tudi predstavniki pravosodja, resne pomisleke pa ima zakonodajno-pravna služba DZ.
Minister: »Zakon je zelo nujen«
Pravosodni minister Mihael Zupančič očitke opozicije zavrača. Po njegovem je zakon nujen za okrepitev boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. »Zakon je zelo nujen, da zajezimo oziroma okrepimo boj proti korupciji in kriminalu,« je dejal minister.
Ob tem je opozoril na gospodarsko škodo, ki jo Sloveniji povzročata korupcija in organizirani kriminal. Po njegovih besedah država zaradi tega vsak dan izgubi okoli deset milijonov evrov bruto domačega proizvoda.
Predsednik odbora Andrej Poglajen je opoziciji očital, da z zahtevo za ponovno odločanje zavlačuje vzpostavitev novega sistema. »Očitno opozicija noče tvorno sodelovati pri takih zadevah, ampak poskuša na poslovniških določbah loviti načine, kako manipulirati delovanje DZ oziroma zaustaviti delo koalicije,« je dejal. Prepričan je, da je zakon nujen, zato pričakuje, da bo odbor z delom nadaljeval takoj, ko bo mogoče.
Koalicija medtem že vložila dopolnila
Medtem je koalicija vložila dopolnila k predlogu zakona, z njimi pa je na današnji dopisni seji soglašala tudi vlada.
Na pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da želijo z dopolnili v največji možni meri upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.
Dopolnila podrobneje urejajo položaj in pristojnosti specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča, dodeljevanje in prenos zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje ter položaj sodnikov.
Pomembna sprememba je tudi časovnica. Po prvotnem predlogu bi zakon začel veljati 1. januarja prihodnje leto, po novem pa bi se začel uporabljati 1. julija 2027. Istega dne bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče.
Sporna ostajajo tudi imenovanja tožilcev
Posebno pozornost vzbuja ureditev imenovanja tožilcev. Vlada predlaga, da bi minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta s kandidati opravil ustni razgovor. Hkrati ostaja določba, po kateri minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ne bi bil vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta.
Prav ta določba je ena od ključnih točk spora med koalicijo in opozicijo, ki opozarja na nevarnost politizacije tožilstva. Kot poroča Sta, minister Zupančič danes predloga dopolnil ni želel podrobneje komentirati. Poudaril je le, da bodo upoštevali dobra dopolnila, ki po njegovem mnenju krepijo boj proti korupciji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
