Se mansarda pregreva? Tako zadržite vročino zunaj
Se podstrešje poleti spremeni v savno? Preverite, kako na vročino vplivajo izolacija, streha, zračenje in strešna okna ter kaj lahko storite.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletno sonce več ur zapored segreva streho, pod njo pa se toplota začne kopičiti. Rezultat dobro poznajo predvsem tisti, ki imajo spalnico ali delovni prostor tik pod streho: zvečer je zunaj že prijetneje, podstrešje pa še vedno oddaja toploto.
Težava ni samo v vročem zraku. Pomembno vlogo imajo strešna kritina, izolacija, zrakotesnost, način izvedbe strehe in senčenje strešnih oken. Zato odpiranje oken ali močnejša klimatska naprava nista vedno najboljša oziroma edina rešitev. Kombinacija ustrezne izolacije, senčenja in prezračevanja pomaga zmanjšati potrebo po aktivnem hlajenju.
Zakaj je pod streho toliko bolj vroče?
Streha je med najbolj izpostavljenimi deli hiše. Sončno sevanje segreje kritino, ta pa toploto prenaša naprej v strešno konstrukcijo in podstrešni prostor. Posebej izrazito je lahko pregrevanje pri temnejših strešnih površinah. Tako imenovane hladne strehe, ki odbijajo več sončne energije, lahko na soncu ostanejo občutno hladnejše od običajnih temnih streh. Del toplote nato prehaja proti bivalnim prostorom. Če je med streho in notranjostjo premalo oziroma slabo izvedena izolacija, bomo posledice precej hitreje občutili v mansardi.
Izolacija ni pomembna samo pozimi
Izolacijo pogosto povezujemo predvsem z zimskim računom za ogrevanje. V resnici ima pomembno nalogo tudi poleti, saj toplotna izolacija upočasnjuje prehajanje toplote skozi konstrukcijo. Če je mansarda kljub zaprtemu senčilu in nočnemu zračenju vsak dan izrazito pregreta, je zato smiselno preveriti stanje izolacije. Težava so lahko premajhna debelina, poškodbe, vrzeli ali mesta, kjer izolacija ni neprekinjena.
Ena spregledana težava so netesnosti
Tudi dobra izolacija ne more optimalno opravljati svojega dela, če so v ovoju stavbe številne netesnosti. Pri prezračevanih podstrešjih je pomembno, da je zračna ovira na ravni stropa neprekinjena in usklajena z izolacijo. Posebej problematični so lahko preboji za električne napeljave, luči, cevi in druge instalacije. Zato se pri energetski sanaciji ne osredotočajte samo na vprašanje, koliko centimetrov izolacije imate. Pomembna je celotna izvedba strešnega sklopa.
Ali pomaga prezračevanje podstrešja?
Tu odgovor ni tako preprost kot »več prezračevanja je vedno bolje«. Pri pravilno zasnovanem prezračevanem podstrešju naravni pretok zraka poleti pomaga odvajati močno segret zrak. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na pogosto napako: izolacija ne sme zapreti prezračevalnih odprtin pri kapu strehe. Vendar samo prezračevanje ne bo rešilo slabo izolirane strehe. Njegov vpliv na poletno hladilno obremenitev pri dobro izoliranih konstrukcijah je lahko razmeroma majhen. Pomembnejši postanejo izolacija, zrakotesnost in tudi lastnosti same strešne površine.
Prav tako niso vse strehe zasnovane kot prezračevane. Obstajajo tudi pravilno izvedeni neprezračevani strešni sistemi, zato pri obstoječi hiši ni priporočljivo na lastno pest dodajati prezračevalnih odprtin brez presoje strokovnjaka.
Strešna okna lahko poleti postanejo radiator
Če imate bivalno mansardo, preverite še enega najpogostejših virov dodatnega segrevanja: strešna okna. Sončni žarki skozi steklo v prostor prinašajo dodatno toploto, zato je učinkoviteje sonce ustaviti, preden doseže notranjost. Zunanja senčila, rolete oziroma druga primerna zunanja zaščita so zato lahko pomemben del poletnega nadzora nad pregrevanjem. Čez najbolj vroč del dneva naj bodo okna zasenčena, zračite pa predvsem takrat, ko je zunanja temperatura nižja od notranje.
Čez dan zaprto, ponoči odprto
Pri poletnem zračenju je pomemben pravi trenutek. Če sredi vročega popoldneva na široko odprete okna, lahko v prostor spustite še več vročega zraka. Veliko učinkovitejše je intenzivno zračenje ponoči in zgodaj zjutraj, ko se zunanje temperature spustijo. Nato okna zaprite in čez dan preprečujte neposredno sončno segrevanje. Takšna strategija je posebej učinkovita v obdobjih, ko se nočne temperature dovolj znižajo. Med vročinskimi valovi s toplimi nočmi je učinek razumljivo manjši.
Preberite tudi:
Pomembna je lahko celo barva strehe
Če streho šele načrtujete ali je pred vami večja prenova, je smiselno razmišljati tudi o njeni sposobnosti odbijanja sončnega sevanja. Tako imenovane hladne strehe uporabljajo površine z večjo sončno odbojnostjo in sposobnostjo oddajanja toplote. Takšne rešitve lahko zmanjšajo temperaturo strešne površine in s tem količino toplote, ki prehaja v stavbo. To ne pomeni, da mora biti vsaka streha bela. Na voljo so različni materiali in premazi, učinek pa je odvisen od podnebja, konstrukcije in lastnosti objekta.
Klimatska naprava naj bo zadnji člen verige
Če je mansarda bivalna, je klimatska naprava med vročinskim valom pogosto najhitrejša pot do prijetne temperature. Toda če skozi streho neprestano prihaja velika količina toplote, bo morala naprava delovati intenzivneje. Zato je dolgoročno smiselno najprej zmanjšati toplotne dobitke: poskrbeti za ustrezno izolacijo in zrakotesnost, pravilno izveden strešni sistem ter senčenje steklenih površin. Šele nato pride na vrsto učinkovito hlajenje. Tako ne izboljšate le udobja, ampak lahko zmanjšate tudi energijo, potrebno za vzdrževanje prijetne temperature.
Hiter test, ki ga lahko naredite ob vročem dnevu
Če želite ugotoviti, od kod prihaja težava, opazujte mansardo skozi ves dan. Če temperatura izrazito naraste šele popoldne in strop oziroma poševne stene še dolgo v večer oddajajo toploto, je vredno preveriti strešni sklop. Če se najbolj segreva prostor ob strešnih oknih, začnite s senčenjem. Če pa je vroča celotna mansarda kljub učinkovitemu senčenju, je naslednji korak pregled izolacije, zrakotesnosti in strešne konstrukcije.
Pri večjih posegih naj stanje oceni strokovnjak. Podstrešja, ki se poleti spremeni v savno, namreč ni vedno mogoče rešiti zgolj z ventilatorjem in odprtim oknom.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
