Z dr. Tino Demšar, ki se že dve desetletji ukvarja z načrtovanjem zasebnih vrtov in javnih projektov, smo se pogovarjali o tem, kakšen je dobro zasnovan vrt. Preberite, kaj svetuje izkušena strokovnjakinja!

Med vsemi vrtnimi rastlinami so ravno trajnice najbolj raznovrstna skupina. Nekatere so tudi po vrtovih postale že čisto običajne, druge veljajo za posebne. Spoznajmo nekatere redke in posebne, ki si s svojim izjemnim značajem zaslužijo tudi malce več truda.

Ribnik na vrtu je pravi balzam za dušo, a žal nimamo vsi dovolj prostora zanj. Lahko pa malce improviziramo in si iz tega, kar imamo na voljo, ustvarimo pomanjšano repliko, ki ne bo prav nič zaostajala za večjim originalom. Le malce kreativnosti potrebujemo ...

Odgovor na to vprašanje je trn v peti marsikaterega vrtoljubca. Tako kot tudi pri drugih invazivnih rastlinah namreč ni tako zelo enostaven ... A je vseeno mogoče. Preverite kako.

Ko se vreme dobro segreje in je zemlja že dovolj topla, je čas, da posadimo tudi plodovke. Za dober pridelek moramo tem vrtninam nameniti kar nekaj pozornosti skozi vso sezono. A ta pozornost se bo gotovo obrestovala in na vrtu bo med vsemi vrtninami kraljeval najbolj mogočen – paradižnik.

Ko v okrasne lonce posadimo prave rastline, lahko v celoti spremenimo podobo terase ali balkona, celo celega vrta. Odločilno pri tem je, da znamo izbrati veličastno rastlino, spektakularno lepotico, ki bo nosila prestižno krono dive našega vrta. Spoznajte devet odličnih kandidatk za tako prestižno vlogo.

Ko pomislimo pomislimo na poletje, pomislimo tudi na pisane barve cvetlic, ki na gredah in travnikih tekmujejo, katera bo lepša. Maj je še čas, ko lahko na vrtu zasadimo okrasne zelnate trajnice ali enoletnice, ki nam bodo krasile vrtove, lahko pa si bomo iz njihovega cvetja poleti oblikovali lepe pisane igrive šopke.

Ker je tempo življenja zares hiter, je še toliko pomembnejše, da se znamo ustaviti v trenutku in pustiti našim čutom, da ga doživijo v polnem zamahu. Kako pa ustvarimo tak senzoričen vrt?

Rastline so otroci narave in tako kakor vsa živa bitja lahko zbolijo. Oglejmo si nekaj najbolj aktualnih znakov, ki nam kažejo, da je rastlina v težavah.

Da ne boste pozabili, opozarjamo na 4 opravila, ki nas na vrtu čakajo do konca maja.

Ste že slišali za vrtnarjenje na hügelkultur dvignjeni gredi? Ta tradicionalni način vrtnarjenja so ga v preteklosti uporabljali predvsem v Nemčiji in tudi marsikje v vzhodni Evropi, njegova priljubljenost pa se zaradi dobrih rezultatov spet vrača tudi na naše vrtove. Za kaj pravzaprav gre?

Pod imenom čajevec ali 'tea tree' najdemo kar nekaj različnih vrst rastlin, predvsem grmov in dreves, ki izvirajo iz različnih koncev sveta. Tudi novozelandski čajevec, ki mu pravimo tudi rožna mirta. Spoznajmo ga.

Vrtoljubci smo radi v družbi rastlin, zato so nam tudi obiski vrtnarij vedno v veliko veselje. Če se boste kdaj opravili na izlet v sosednjo Furlanijo, tako nikar ne spreglejte vrtnarije Susigarden, kjer vas čaka prava paša za oči in poslastica za dušo.

Več ko je pestrosti v vrtu, manj imamo težav v njem. Poleg rastlinske pestrosti seveda mislimo tudi na pestrost živalskega sveta. Koliko je malih in malce večjih živalic, ki nam lahko pomagajo ohranjati naravno ravnovesje in zdravje naših posajenih rastlin! Poskrbimo za to, da se bodo naši pomočniki vedno dobro počutili.

Vrtna ali kmečka hortenzija je zelo pogosta v naših vrtovih, a večinoma sameva in le redko jo lahko vidimo v privlačnih kompozicijah z drugimi rastlinami. Kaj pa druge vrste hortenzij? Lahko še kako bolj izkoristimo njihove potenciale pri krajinskem oblikovanju našega vrta?

Slovenske avtohtone (ali divje) trajnice lahko rečemo le tistim, ki v Sloveniji rastejo tudi v naravi. Žlahtnitelji in vrtnarji pa so nam omogočili, da najlepše med njimi prenesemo tudi v domače vrtove. Spoznajte nekatere med njimi.

Paradižnik je po priljubljenosti zagotovo kralj v slovenskih vrtovih, a povečini poznamo le klasične sorte z rdečimi okroglimi plodovi. Da bo malce bolj zabavno, vas vabimo, da spoznate tudi nekatere bolj "eksotične" sorte, ki na zelenjavne gredice prinašajo plodove polne nenavadnih presenečenj.

V naših vrtnih centrih lahko med malce bolj »eksotičnimi« sadikami zadnja leta najdemo tudi t. i. pepino ali, kot mu udomačeno rečemo, melonasto hruško. Čeprav imajo njegovi plodovi okus precej sladkast in podoben meloni, pa v resnici spada med razhudnike in je bližnji sorodnik paradižnika in krompirja.

Ko pogledamo zelenjavni vrt, na njem navadno prevladuje zelena barva. Pa ste kdaj pomislili, da bi gredice namenoma popestrili z vijolično? Vijolična zelenjava ni le vizualno atraktivna, pač pa ima tudi za naše zdravje posebne prednosti, ki jih klasično zelenje ne more zagotavljati.

Če želimo, da je naš vrt nekoliko več kot le skupek različnih gredic, se žariščnim točkam ne moremo izogniti. Za ta namen lahko izberemo rastlino, ki izstopa s svojim videzom in karizmo ter tako magnetno privlači poglede. Predstavljamo nekaj takih "primadon".