Rože in vrt
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Novozelandski čajevec - dišeči eksot, ki navduši z vsakim cvetom


Meta Pivec Šepic
17. 5. 2025, 07.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Pod imenom čajevec ali 'tea tree' najdemo kar nekaj različnih vrst rastlin, predvsem grmov in dreves, ki izvirajo iz različnih koncev sveta. Tudi novozelandski čajevec, ki mu pravimo tudi rožna mirta. Spoznajmo ga.

PPnaslovna-maj23.jpg
shutterstock
Novozelandski čajevec ali rožna mirta

Da bi bil prikupni grmiček z rozastimi cvetovi in drobnimi, aromatičnimi listi lahko primeren za čaj, so ugibali mornarji na čezoceanskih plovbah v času kapitana Cooka. Borili so se s pomankanjem vitamina C in skorbut je bila pogosta bolezen. Kako uspešna je bila dišeča cvetlica pri zdravljenju, nimamo informacij, se je pa na račun potovanj s čezoceanskimi ladjami uspešno naselila po vsem svetu kot okrasna rastlina.



PREBERITE TUDI:
- Nenavadno drevo s privlačnimi cvetovi - Pinckneya bracteata,
- Princesino drevo - pavlovnija.

PP3-maj23.jpg
Shutterstock
V naravnem okolju lahko zraste tudi v manjše drevo.

Opis

Leptospermum scoparium oziroma 'Manuka myrtle' je srednje velik zimzelen grmiček, ki v naravnem okolju izjemoma lahko zraste v manjše drevo. Uvrščamo ga v družino mirtovk, od koder izvira tudi slovensko poimenovanje – rožna mirta. Ima majhne, ozke, a trde liste, ki na dotik spominjajo na iglice in so dobro prilagojeni za sušnate predele, saj je listna površina, skozi katero izhlapeva voda, minimalna. Če jih med prsti pomečkamo, so zelo aromatični. Cveti spomladi in poleti z obilnim cvetnim nastavkom. Cvetovi so beli do rožnati, enostavni, s po petimi cvetnimi lističi, in so zelo privlačni za čebele. Les novozelandskega čajevca je trd in žilav.

PP5-maj23.jpg
Shutterstock
Pravi lepotec z lepo urejeno pričesko …


Izvor

Čeprav gre po pričevanjih paleobotanikov za izvorno avstralsko vrsto, je novozelandski čajevec v mnogih geoloških obdobjih prepotoval razdaljo do Nove Zelandije in se je v zadnjih 20 milijonih let ustalil kot novozelandska vrsta. Praktično je prisoten povsod po Novi Zelandiji, največ ga je na bolj suhi, vzhodni obali severnega in južnega otoka ter nekaj malega na Tasmaniji.

PP1-maj23.jpg
Shutterstock
Cveti z mnogimi cvetovi, ki so od bele do rožnate in rdeče barve.

Gojenje

Novozelandski čajevec kot gojena rastlina dobro uspeva v obmorskih krajih, v hladnejših predelih ga je treba posaditi v zavetje zidov, obrnjenih proti jugu ali zahodu. V Sloveniji bi ga v večini primerov priporočali kot rastlino za posode, ki jo jeseni pospravimo na prezimovanje skupaj s citrusi, oleandri in tropskimi hibiskusi. Potrebuje sončno rastišče in rodovitna tla, kar v posodah pomeni dobro odceden substrat. Ta naj vsebuje zadosti grobih delcev, ki omogočajo, da odvečna voda ob nalivih odteče, hkrati pa dovolj vlaknastih delcev, ki dobro vpijajo vodo, kadar ta hitro izhlapeva zaradi visokih temperatur. Za optimalno cvetenje ga kot posodovko dognojujemo z gnojili za cvet.

PP4-maj23.jpg
Shutterstock
Pri nas ga je priporočljivo gojiti predvsem kot posodovko.

Uporaba

Po svetu se je novozelandski čajevec uveljavil kot okrasna rastlina za sončne in tople kraje, saj je privlačen na pogled in popolnoma nezahteven za vzdrževanje. Vrtnarji so iz pretežno belo cvetočih rastlin z enostavnimi cvetovi selekcionirali mnoge sorte, med njimi tudi močno rožnate in rdeče barve, tudi take z dvojnimi cvetnimi lističi. Pogosto jih srečamo v državah ob Sredozemskem morju, v Veliki Britaniji, Avstraliji in v toplem delu Amerik ter Azije. Novozelandski čajevec lahko gojimo v posodah na terasah ali balkonih ter na gredah, kjer privlači čebele in metulje.

PP2-maj23.jpg
Shutterstock
Majhni listi spominjajo na iglice, in če jih zdrobimo med prsti, oddajajo močen vonj.

Novozelandski domačini, Maori, so v čajevcu našli mnogo uporabnega - les so pogosto uporabljali za ročaje orodij in rezbarjenje. Iz listov in lubja so izdelovali eterično olje, ki so ga uporabljali v zdravilne namene. Pri prehladnih obolenjih so inhalirali paro iz prekuhanih listov. Žvečenje lubja naj bi imelo sproščujoč učinek in naj bi izboljševalo spanec.

botanicni vrt mb vizitka.jpg
Meta Pivec Šepic
Botanični vrt Maribor

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.