Shutterstock

Saj veste, zgodi se, da se zaljubimo v spektakularno podobo bambusa (ali v drugo invazivno rastlino) in ga enostavno moramo imeti tudi na domačem vrtu. Potem pa čez nekaj let ugotovimo, da se je včasih majhna sadika brez sramu močno razrasla in začela invazivno prevzemati teritorij okoli sebe. Ko enkrat na svoj vrt spustimo invazivko, žal v boju z njo najverjetneje ne bomo mogli zmagati z eno samo potezo. Vojna je lahko težka in včasih tudi dolga, pomembna pa je potrpežljivost. Ob tem naj vas prijazno spodbudimo, da poskušate za orožje izbirati sredstva, ki ne nosijo težkega davka za našo naravo.

Težava bambusa je, da širi s pozemnimi živicami, ki se razraščajo v vse smeri in lahko tudi na precej oddaljenem mestu od osnovne rastline začnejo izraščati nove poganjke. Če sadike tako že od začetka ne omejimo z dovolj močno in globoko podzemno pregrado (globoka mora biti vsaj pol metra, dvigovati pa se mora tudi dobrih 10 cm nad tlemi), lahko ob primernih razmerah naš vrt že kmalu postane prava bambusova džungla. Ko si vzame več teritorija, kot bi si želeli, moramo vedeti, da bomo morali biti v boju z njim precej neizprosni.

PREBERITE TUDI:
- Novozelandski čajevec - dišeči eksot, ki navduši z vsakim cvetom,
- 6 korakov do sanjske trate.

Ne bo šlo že v prvem poizkusu

Težava je, da ko se enkrat rastlina močno vraste in naredi širok podzemni sistem živic, praktično ni možnosti, da bi na en mah uničili celotno korenino, zato bomo morali postopek ponoviti večkrat in morda kombinirati več pristopov. Precej težaško delo se začne že takoj na začetku – stebla, ki so lahko pri posamezni vrsti tudi precej debela, je treba porezati čim bolj do tal. Pri tem si pomagamo z žago ali z močnimi vrtnimi škarjami. Ko je »košnja« opravljena, zemljo okoli rastline dobro namočimo, nato pa v premeru okoli dveh metrov okoli rastline z lopato izkopljemo jamo, da razkrijemo čim več njenega koreninskega sistema.

Shutterstock

V prvem koraku lahko korenine prelijemo z vrelo vodo, nato pa jih še izkopljemo. Ker so korenine zelo goste, jih bomo morali z ostrim predmetom spodrezati, nato pa potegniti z rokami ali lopato iz tal. Pri tem poskušamo biti čim bolj temeljiti in odstraniti kar največ korenin. Čeprav korenin morda ne bo več videti, pa moramo vedeti, da je pod zemljo zagotovo še kar nekaj živic, ki bodo rastle naprej. Na tem mestu lahko zemljo tudi dobro namočimo z nerazredčenim alkoholnim kisom, ki bo deloval kot nekakšen naravni herbicid. V nadaljevanju je pomembno, da smo pozorni na rast novih poganjkov. Čim prej, vsekakor pa še preden razvije večje liste, ga prelijemo z vrelo vodo ali pa ga vsaj pokosimo čisto do tal. Ključno pri tem je, da smo res ažurni in ukrepamo takoj, saj bomo, če bodo poganjki preveč zrastli, morali ponoviti celoten prej opisan postopek.

Če res ne gre drugače ...

Če tudi to ne bo delovalo, je še edini način, da poskusite tudi s kemičnimi herbicidi, ki vsebujejo glifosat. Ker glifosat ni ravno najbolj nedolžna učinkovina in je zelo obremenilen za naravo, naj bo to res zadnji ukrep. Da bi bili čim bolj uspešni, spomladi pustimo, da bambus normalno naredi svoja stebla. V pozni pomladi slednje porežemo čim nižje, po možnosti skoraj do tal. Poleti poganjkom pustimo, da normalno rastejo in jih, dokler ne presežejo naše prsne višine, ne prirezujemo. Naš namen je namreč, da bo rastlina jeseni, ko bomo uporabili herbicid, imela dovolj zelenja, na katero sredstvo najmočneje deluje. Pozno jeseni tako s herbicidom temeljito poškropimo liste na vsakem poganjku, pri tem pa pazimo, da tretiramo vsaj 30 % celotne zelene površine. Po apliciranju počakamo približno dva tedna in nato ponovimo tretiranje na listih, ki bodo še vedno ostali zeleni. Sredstvu pustimo, da deluje vse do pomladi.

Shutterstock

V vednost in razmislek razmislek

Ja, odstranjevanje invazivnih rastlin ni mačji kašelj, zato je zares pomembno, da že pri izbiri in sajenju dobro premislimo o svojih potrebah in uporabimo vse možne ukrepe, s katerimi preprečimo, da bi invazivka dobila priložnost za nekontrolirano širitev. A tudi če se zgodi in nam uide, bomo z marljivostjo in vztrajnostjo zagotovo zmagali v tem boju, pričakovati pa vseeno moramo, da bo vojna morda trajala tudi nekaj zaporednih let.

Poleg bambusa so nekatere široko uporabljene tujerodne rastline, ki jih tudi lahko štejemo med invazivne, še:

- japonski dresnik,
- octovec,
- pavlovnija,
- davidova budleja,
- japonska medvejka,
- lovorikovec,
- japonsko kosteničje ...

Celoten seznam si lahko ogledate na spletni strani www.tujerodne-vrste.info.