Senzoričen vrt, ki dvigne duha in razveseli čute
Ker je tempo življenja zares hiter, je še toliko pomembnejše, da se znamo ustaviti v trenutku in pustiti našim čutom, da ga doživijo v polnem zamahu. Kako pa ustvarimo tak senzoričen vrt?
Senzorični vrt je v resnici pravi spa za naša čutila. Vsi dobro poznamo blagodejen občutek, ko nas ob sprehodu po vrtu pobožajo omamne vonjave zelišč, a navadno do tega učinka pride precej spontano, ne da bi pri zasajevanju posebej razmišljali o tem, da želimo v svojem zelenem raju uživati tudi v vonjavah. Pri senzoričnem, pravzaprav čutnem vrtu pa elemente za stimulacijo čutov načrtujemo namensko. Pri tem poskušamo doseči, da bo intenzivneje stimuliranih vseh pet naših čutov (vonj, vid, dotik, okus in tudi sluh), seveda na pozitiven način. S to namero lahko uredimo celoten vrt ali pa poseben kotiček za naše čute določimo le na posameznem delu parcele. Senzorični elementi nas spodbujajo, da se stvari in rastlin dotikamo, jih povohamo, okušamo, burijo pa tudi naš vid in razvajajo naša ušesa.
Kako ustvarimo blagodejne zvočne učinke?
Najprej nam verjetno kot odgovor na to vprašanje pride na misel postavljanje različnih zvočnih elementov v okolico naših rastlin. Tako lahko na primer na vejo drevesa obesimo vetrni zvonček, ki bo ob prijetnem vetriču zapel simpatično nežno simfonijo. Marsikdo se navduši tudi nad zvokom klopotca, najbolj sodobni pa si na deblo kakšnega višjega drevesa obesijo skoraj neviden zvočnik. Vse to so rešitve, s katerimi mi sami spodbujamo zvok. Kaj pa, če izkoristimo tudi zvok narave?
PRBERITE TUDI:
- Karizmatične rastline za ustvarjanje središčne točke,
- Oblikovanje vrta s hortenzijami.
V ta namen lahko zasadimo rastline, ki se na nežne potiske vetra odzivajo s prijetnim zvokom. Odličen za ta namen je bambus, katerega suho listje in votla debla s pomočjo vetra zapojejo zares lep glasbeni venček. Nežno se pod taktirko vetra oglašajo tudi okrasne trave, odlično pa se v koncertno zasedbo podajo še rastline s suhimi semeni. Za še bolj uglašen orkester lahko zasadimo rastline, ki privabljajo ptiče, čebele in druge brenčeče žuželke. Ja, res je … Če boste dobro prisluhnili, boste lahko zares senzorično uživali v čudoviti glasbi, ki jo ustvarjajo krilca teh malih bitjec. Več jih je, bolj glasna so.
Potem pa je tu še zvok vode. Ah, kako blagodejno se sliši šumenje malega potočka ali pretakanje kapljic v majhnem vrtnem vodnjaku. Ko boste izbirali svoj vodni element, pa imejte v mislih, da na zvok, ki ga ustvarja voda, vplivajo številne podrobnosti – od tega, kakšna je hitrost vode, ki se pretaka, do njene prostornine, pa od dolžine padca in globine vodnjaka, v katerega se steka. Da imajo čuti na voljo več možnosti, se je treba poigrati z več vodnimi elementi v vrtu, izbiro vodnega elementa pa lahko prilagodite tudi namenu, ki ga boste določili za posamezni vrtni kotiček.
Pri zvoku je dobro nekaj pozornost nameniti tudi podlagi, po kateri stopamo. Saj veste, kako lepo šelestijo odpadli listi, po katerih hodimo jeseni? Prav poseben zvok se sprosti tudi, ko na primer stopamo po gramozni poti. Zvok je povsem drugačen, kot če naše stopinje zamolklo oddaja beton. Zelo poseben zvočni učinek dosežemo tudi, če poti prekrijemo z lesno zastirko. Takrat namesto zvoka ustvarjamo tišino. Saj se spomnite posebnega zvočnega občutka, ko stopamo po lesnatih gozdnih tleh? Zelo podoben učinek lahko z lesno zastirko dosežemo tudi na domačem vrtu.
Vidni učinki in optične iluzije
Vrt navadno doživljamo z našim vidnim živcem. Ugotavljamo, ali nam je nekaj všeč ali ne, se prepuščamo barvam in uživamo v videzu naših rastlin. A tudi naš vid je pogosto precej nenatančen in izpusti številne podrobnosti, ki mu postanejo preveč »domače«, in zato niso več zanimive. Da bo tudi vizualno naš vrt ves čas dovolj intenzivno dražil naše oči in jih spodbujal, da se čudijo lepoti okolice, moramo vanj vpeljati čim več vizualnih presenečenj, različnosti in nepričakovanih vzorcev. Poigramo se lahko tudi z ustvarjanjem iluzije, ki že sama po sebi vabi k raziskovanju.
Najpogosteje te učinke dosežemo s pomočjo rastlin. Tako za zasaditve izbiramo rastline z različnimi značilnostmi – take, ki se plazijo, pa take, ki spominjajo na mehko preprogo, take z veliki cvetovi, pa take z nežnimi laski … Pomembno je tudi, da nas vabijo k podrobnejšemu ogledu s svojimi čudovitimi detajli. Odličen primer je na primer cvet pasijonke, ki nas s svojo specifično obliko preprosto ne pusti, da bi ga občudovali le od daleč.
Nadvse dobrodošlo je tudi, da nas pogled na določene rastline odpelje v lepe spomine in nam skozi reminiscenco vzbudi prijetne občutke. Tako na primer palma, ki poleg tega, da v vrtu vedno poskrbi za poseben učinek, privabi tudi občutke, da ležimo na sanjski plaži in uživamo v življenju. Nadvse dobrodošli so tudi citrusi, ki poleg tega, da imajo lepe liste in čudovit vonj, spominjajo tudi na zabavna doživetja ob mediteranski obali.
Vizualno se seveda lahko na 1001 način poigramo tudi z drugimi elementi, ki jih dodamo našemu vrtu. Pomembno vlogo pri tem imajo barve. Tako lahko z izborom prevladujočega barvnega odtenka sprožimo želeno razpoloženje na našem vrtu – ognjene barve so za bolj zabavno in razburljivo doživljanje, modri in zeleni odtenki sproščajo in spodbujajo ustvarjalnost, vijoličasta barva nas popelje v duhovnost … Z barvami in vzorci lahko ustvarjamo tudi optične iluzije, za ta namen pa lahko izkoristimo prav vse površine na vrtu, od cvetličnih lončkov do fižolovk ali fasade hiše.
Naj uživajo tudi brbončice
Tudi okus je naš nadvse pomemben čut, in čeprav ljubitelji vrtnarjenja navadno rastline gojimo zato, da pristanejo kot kosilo na našem krožniku, naj okušanje nikar ne bo rezervirano le za kuhinjo in jedilno mizo. Še več, da se boste v vrtu lahko ves čas sladkali, na gredice posadite čim več rastlin, pri katerih lahko kakšen okusen delček vsakič znova odtrgate kar sproti na sprehodu med gredicami. Pri tem se ne ustavljajte le pri sočnih jagodah in češnjah, ampak zavestno odtrgajte na primer tudi šopek peteršilja, pa cvet kapucinke, med zobmi lahko zavrtite tudi vejico sivke ... Ne omejujte se s slabo vestjo, da morda potem ne bo dovolj za na krožnik, ampak se prepustite trenutnemu vzgibu in razvajajte svoje brbončice. Ob okušanju vklopite svojo zavest in poskušajte začutiti prav vse okuse …
Dišeče in aromatično
Vonjave imajo na dojemanje našega sveta veliko večji učinek, kot si navadno predstavljamo. Njihova glavna vloga je, da lahko prepoznamo, ali je neko živilo za nas užitno ali ne, zanimivo pa je, da lahko določen vonj prepoznamo le, če smo ga kdaj v življenju prej že spoznali. Tako v resnici naše zaznavanje vonja temelji na preteklih izkušnjah in prav zato nam vonj verjetno lahko najbolj močno pričara pozitivna čustva iz preteklosti. Čeprav obstajajo rastline, ki s svojim vonjem že v osnovi delujejo aromaterapevtsko, pa lahko na senzorični vrt namenoma zasadimo tudi rastline, za katere vemo, da oddajo vonjave, ki nas spominjajo na lepe občutke iz naše preteklosti.
Senzorični vrt je res poln najrazličnejših vonjev, ki v nas vzbujajo široko lestvico prijetnih čustev. Rastline pustimo, da se razrastejo tudi nekoliko čez robove gredic, da jih bomo ob sprehodu po vrtu nežno oplazili in tako iz njih izvabili še bolj intenzivne vonjave. Še posebno lepo bodo dišale močno aromatična zelišča, pa jasmin, kovačnik, španski bezeg, dišeče sorte vrtnic in pelargonij, lilije, pa tudi citrusi, kot so limona, kumkvat, pomaranča …
Dotik sreče
Ljudje svet doživljamo tudi skozi dotik, za sproščanje hormona oksitocina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče, pa je ta še posebno pomemben. Čeprav je dotik človeku prirojen in po nekaterih preizkusih brez tega čutila človek pravzaprav ne bi mogel preživeti, pa se v sodobnem svetu od njega umikamo. Zaradi prevelike naseljenosti, kaotičnosti in stresa smo postali občutljivi za naš osebni prostor in znanstveniki ugotavljajo, da je telesni dotik med ljudmi dandanes pravzaprav najbolj skromen v celotni zgodovini človeštva. Morda je tudi to eden od razlogov, da je vse več depresije, melanholije in anksioznosti.
Seveda pa na naše razpoloženje ne vpliva le dotik kože na kožo. Prijetne, celo terapevtske občutke nam lahko vzbudi tudi zavestno dotikanje prijetnih struktur, ki ob dotiku pošiljajo našim možganom informacijo, da smo v varnem in prijetnem okolju. Tako je priporočljivo, da tudi v senzorični vrt vključimo čim več takih elementov. Pri tem si najbolje lahko pomagamo z rastlinami. Nežni cvetovi okrasnih trav nas bodo prijetno pobožali, ko bomo s prsti počesali po njihovih steblih. Na mehkem mahu bodo naši podplati dobili peruti. Ko bomo med svoje dlani objeli nežne listke volnatega čišljaka, pa se bo v našem srcu vzbudil podoben občutek kot takrat, ko pobožamo mehko dojenčkovo kožo. Prav posebno se čuti tudi objem okoli drevesa, pa hoja z bosimi nogami po jutranji trati ali polna pest regratovih lučk. Primerov je še nešteto, le vklopiti morate svojo zavest in zaznati, kako se čuti košček narave.
S prav posebnim namenom pa lahko naš čut za dotik spodbudimo tudi s posebno senzorično potjo. Največkrat se za zgradnjo te zanimive rešitve v vrtu odločijo mladi starši, ki želijo s tem svojim otrokom zagotoviti zanimivo igralno površino, prek katere bodo gradili občutek za materiale in hkrati razvijali svoje kognitivne sposobnosti. V resnici pa senzorična pot ni rezervirana le za otroke, pač pa bomo v njej enakovredno uživali tudi odrasli. Spodbuja nas namreč, da se zares osredotočimo na podlago po kateri hodimo, tako na nek način vadimo čuječnost, se umirjamo in razvijamo svoj čut za dotik.
In kaj senzorična pot pravzaprav je? Gre za pot po vrtu, ki pa jo sestavlja več različnih odsekov, vsak od njih pa je narejen iz različnih materialov ali oblik. Po taki poti hodimo bosi in med sprehajanjem poskušamo svojo pozornost osredotočiti na občutke, ki se sprožajo ob dotiku naših podplatov s tlemi. Tako na primer najprej nekaj metrov hodimo po mivki, nato stopimo na zastirko iz mehkega lubja, po naslednjih nekaj metrih sledi pot prerasla z mahom … Če želimo, da se ta pot uporablja tudi za vsakdanjo splošno uporabo, posamezne elemente ustrezno utrdimo, pot in posamezne dele pa razmejimo s primernimi robniki. »Senzorične elemente«, kot so različni kamni, dobro brušen les, hlodi, opeke, gramoz … lahko za večjo trdnost učvrstimo z betonom, če je mogoče, pa v dele senzorične poti zasadimo tudi pohodne dišeče rastline, kot je dlakavi timijan (Thymus pseudolanuginosus).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
