Naravni pomočniki v vrtu
Več ko je pestrosti v vrtu, manj imamo težav v njem. Poleg rastlinske pestrosti seveda mislimo tudi na pestrost živalskega sveta. Koliko je malih in malce večjih živalic, ki nam lahko pomagajo ohranjati naravno ravnovesje in zdravje naših posajenih rastlin! Poskrbimo za to, da se bodo naši pomočniki vedno dobro počutili.
Prijetno utrujeni ponosno gledamo na svoj vrt. Trata je pokošena in pognojena, zadnji moteči regrat izpuljen. Gredice v vrsti kot narisane, potke posute s sekanci, vse, kar raste, je lepo urejeno, vsaka stvar posebej, v vrstah, opleta in zalita. Urejen vrt.
A vrtnarjenje je vedno učna ura. Veliko že znamo. Da bo pridelek dober, je treba poskrbeti za zdravo, s hranili dobro založeno, živo zemljo, za zanesljiva semena, vzgojo lastnih sadik, pa okopavanje in zalivanje, vsa nega do spravila. Je to dovolj?
PREBERITE TUDI:
- Drevesa krepimo s čaji in biodinamičnimi pripravki,
- Biodinamika in plodnost zemlje.
Zakaj pa so potem pri pridelovanju izzivi in težave?
Polži, voluharji, bramorji, stenice …
Narava je nedvomno modrosti polna, je popolna. Biti njen učenec in ne vsiljevati svojih predstav o tem, kako naj bi bilo, da bi bilo dobro, je potreben korak k odpravljanju težav, ki jih srečujemo. Tu so pravzaprav z namenom, da bi naravo bolje spoznali.
Če pogledamo nedotaknjen gozd ali travnik, vidimo, da je narava poskrbela za lokaciji primerno kar največjo pestrost. Najprej rastlinskega sveta. Podrast, grmovnice, drevje … Razgradnja listja, odmrlih enoletnic, grmovnic in odlomljenih vej na tleh. Izjemna pestrost mikroorganizmov v zemlji, insektov in drobnoživk, malih živali in ptic. Harmonija in zdravje, ki ga lahko čutimo.
Biodinamiki vemo, da ima vsak kvadratni centimeter zemlje potrebo po določeni kvantiteti eteričnosti in astralnosti, torej prisotnosti rastlin in živalic. Temelj za zadovoljitev potreb zemlje je naša naloga, je skrb za pestrost rastlin in bivalnih razmer za insekte, ptice, male živali. To je potrebno, ker je pestrost pogoj za harmonijo, ta pa pogojuje zdravje. Če za potrebno pestrost ne poskrbimo, bo zemlja potešila svojo potrebo z večjim številom tistih rastlin in tistih insektov, ki se v vrtu počutijo dobro. In to bo naš problem!
Bi bil naš vrt lahko približek tem pogojem? O škodljivcih v vrtu govorimo veliko. Kako jih loviti, s katerimi sredstvi jih odganjamo, so neizčrpne teme.
Kaj pa, če razmišljamo o razlogih težav drugače?
Da je vrt, kot smo si ga zamislili in ga ustvarjamo, za mnoge žuželke in živali, ki bi nam pri odpravljanju težav pomagale, pravzaprav prava pustinja? Žuželke in živali, ki bi nam pomagale?
Vrtnarjenje je res učna ura. Kot moramo vedeti, kakšno je rastišče za krompir ali korenje, naj bi vedeli, kakšne razmere naj bi ustvarili za to, da se bodo v vrtu in okolici dobro počutili tudi koristni insekti in drugi pomočniki. Najprej pa jih moramo poznati. Če jih ne poznamo, jih v prepričanju, da so škodljivi, še preganjamo.
Da so ptice naši pomočniki, vemo. In da čebele kar najbolj nujno potrebujemo, tudi. S ptičjo krmilnico pozimi in valilnico na jablani, vodo na balkonu v poletni vročini jim povemo, da bi z njimi radi sodelovali.
Morda pa bi za ptice in čebele lahko žrtvovali več prostora, dober kvadratni meter vrta. Uredimo plitvo mlako, da si ptice lahko potešijo žejo in se okopajo, na prehodu v globlji del nekaj blata za žabe, kačje pastirje, kuščarje in slepce. Da bi le prišli, saj prispevajo k pestrosti in zdravju vsega prostora! Nadležni ali nevarni prav gotovo niso. Škode zagotovo ne delajo! Pomagajo, saj se hranijo z žuželkami, ličinkami in polži. Pravi pomočniki! In kakšno bogastvo za dušo, ko jih srečate in opazujete! Ko morda še prisoten strah v duši zamenjata občudovanje in hvaležnost.
Kaj pa žuželke?
Pogosto mislimo, da je vse, kar se dotika naše zelenjave, kar v vrtu le leze in gre, škodljivo. Vse skušamo preprosto uničiti. Znak našega znanja in razumevanja soodvisnosti v naravi to prav gotovo ni.
Mnoge žuželke nam pomagajo pri zatiranju uši, ličink, gosenic in polžev. Da bi se v našem vrtu počutile dobro, sodelovale, ni potrebno nič drugega kot naša skrb za zdravo zemljo, odsotnost strupov in čim večjo pestrost rastlin na vrtu in okoli vrta. Seveda je dobro, da jih poznamo in tudi njim, kot pticam valilnico, ponudimo prava zatočišča in domovanja.
Jih poznate? Med insekti so to vaši pomočniki!
Stenice, krešč, trepetavka, najezdnik, strigalica, tančičarica, pikapolonica, sneženka, kresnička, vodni najezdnik.
Pa male živali? Jež, na primer, bi bil za vrt pravo bogastvo, saj so polži in gosenice njegova glavna hrana. Ali na primer rovka, ki požre na dan toliko polžev, žuželk in ličink, kolikor je težka sama! Kaj pa bi bilo potrebno, da bi se v vrtu naselila tudi mala podlasica? Mojstrica v lovljenju voluharjev in podgan je! Ali netopir, katerega najljubša hrana so žuželke, ki letajo ponoči.
Kako bi lahko poskrbeli zanje?
Marija Thun nam je znala svetovati, naj naši vrtovi niso videti, kot da so sterilni. Saj elementarna bitja, ki jih za dobro rast nujno potrebujemo, ljubijo svoj nered. Naj jim vendar nekje v vogalu privoščimo prostor, kjer ga lahko ustvarjajo.
Zakaj pa ne? Pa jim za družbo kje blizu zložimo še kup kamenja s skrivališčem za ježa, kup listja in vej za rovko, morda tudi za podlasico, če bo dovolj prostora, nekam bolj skrito, varno pred mačko, še vejice in veje, kjer se – če bomo imeli srečo – naseli katera od ptic, ki gnezdijo v grmovju.
Po meri našega reda urejen vrt z negovano trato in gredicami moramo obogatiti. Poskrbeti za več pestrosti. Tudi sadno drevje in jagodičevje, gosta živa meja, cvetnice vseh vrst in zdravilna zelišča naj najdejo svoje mesto. Bolje zasajeno na gosto, da čutijo in spodbujajo drug drugega. Tudi rastlina se ne počuti dobro, če je osamljena.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
