9 rastlinskih »div«, ki v okrasnih posadah žarijo tudi brez družbe
Ko v okrasne lonce posadimo prave rastline, lahko v celoti spremenimo podobo terase ali balkona, celo celega vrta. Odločilno pri tem je, da znamo izbrati veličastno rastlino, spektakularno lepotico, ki bo nosila prestižno krono dive našega vrta. Spoznajte devet odličnih kandidatk za tako prestižno vlogo.
Sambucus nigra 'Black Lace'
Ta temnolistni črni bezeg s svojimi nežno rožnatimi cvetovi prav zares spominja na črno čipko. Čeprav ga večinoma sadimo na vrt kot solitarno rastlino, pa lahko lepo uspeva tudi v okrasnih posodah. Cveti v maju in juniju, iz cvetov pa lahko podobno kot pri navadnem bezgu pripravimo tudi nadvse priljubljen bezgov sirup. Ko po grozdnem mošusu prijetno dišeči cvetovi odcvetijo, jih nadomestijo močno rdeče bezgove jagode, ki jih obožujejo ptiči. Verjetno najbolj zanimivi pa so prav njegovi skoraj črni listi, ki so še toliko bolj vpadljivi zaradi nežno narezljane oblike, ki spominja tudi na liste japonskih javorjev.
Rastlina bo najlepše uspevala, če lonec postavimo na sonce ali v delno senco, potrebuje pa vlažna in z dušikom bogata tla.
Agapanthus ali afriška lilija
Ime agapanthus je sestavljeno iz grških besed: agape – ljubezen in anthos – cvet, zato afriški liliji pravimo tudi cvet ljubezni. In prav res, povsem lahko se zaljubimo vanj že na prvi pogled. Na visokih steblih se okroglasta socvetja elegantno in dostojanstveno dvigujejo nad svojo okolico in vabijo poglede. V višino lahko dosežejo tudi 120 cm, odvisno od vrste in sorte. Cvetijo od zgodnjega poletja do zgodnje jeseni, tudi ko odcvetijo, pa rastlina ohrani svoj blišč zaradi čudovitih listov, ki so temno do modro zelenih odtenkov, nekatere sorte pa so okitene tudi z belimi ali bež progami.
PREBERITE TUDI:
- Dišeče žive meje,
- Karizmatične rastline za grajenje žariščne točke.
A. africanus ima zimzelene liste in še posebno bogata socvetja. Za naše podnebne razmere je slednja, skupaj z vrsto A. praecox ter njunimi sortami, najbolj primerna, ker okrasne posode lahko pozimi premaknemo v notranjost, pa lahko v svoj izbor vključite tudi tiste, ki so bolj občutljive za mraz.
Pomembno si je zapomniti, da afriška lilija za to, da razvije bogato cvetje, potrebuje sonce in ves čas vlažno zemljo. Namenimo ji s hranili bogato in dobro odcedno zemljo. Pozimi zalivamo manj in jo zaščitimo pred mrazom.
Mandevila
Mandevila je kot brazilska lepotica, ki v bleščečem kostumu pleše na spektakularnem karnevalu v Riu de Janeiru. Zakaj takšna prispodoba? To ni prav nič presenetljivega, saj ta lepotica z velikimi trobentastimi cvetovi izhaja iz brazilskih gozdov, večina njenih sort pa prav iz gozdov okoli Ria de Janeira.
Prvotno je imela mandevila rdeče cvetove, dandanes pa je na voljo v številnih odtenkih, od roza, rumene, bele … Raste zelo hitro in bujno, za pokončen videz pa ji namenimo oporo, najbolje kar na več mestih ob robovih okrasnega lonca. Zacveti že zgodaj spomladi in lahko cveti vse do oktobra. Da bo ves čas lepa, ji odcvetele cvetove sproti odstranjujemo. Njeni cvetovi bodo prava paša za metulje, čebele in določene ptice, mi pa v njej uživajmo le z očmi, saj so nekateri njeni deli za nas strupeni.
Mandevili namenimo sončno ali vsaj polsončno rastišče, za svoje razkošno obleko pa bo potrebovala tudi dovolj hranljivo in zračno zemljo. Pred zimo jo pospravimo v prostor, ki naj ima okoli 16 oC.
Povešava vrba 'Pendula'
Kdo ne pozna vrbe? Ko pomislimo nanjo, se nam najprej v spominu prikažejo njene povešajoče veje in nežne mačice, s katerimi pozdravi pomlad. A vrba ni samo ogromno drevo, ki se sklanja ob robu naših rek. Danes poznamo kar dobrih 400 vrst, med njimi pa so tudi mini izvedbe, ki se lepo podajo v okrasne lonce. Med njimi je tudi povešava vrba 'pendula', ki jo zasledimo tudi pod imenoma Salix caprea 'Kilmarnock' in Salix caprea 'Weeping Sally'. S svojimi dolgimi vejami, ki kroglasto padajo z vrha debla proti tlom, daje videz sloke lepotice z dolgimi lasmi, spomladi, ko zacvetijo njene velike mačice, pa se zdi, kot da bi imela v laseh nežne cofke.
Drevesce zraste največ do 1,5 m, njegovi listi pa se jeseni obarvajo rumeno in pozimi odpadejo. Njene rumenkasto srebrne in celo malenkost dišeče mačice so prava paša za naše oči, seveda pa tudi za čebele. To malo drevo brez težav prezimi, ni pa tudi občutljiva, če malce preveč pristrižemo njeno »frizuro«. Postavimo jo na senčna in polsenčna mesta, zalivamo pa jo redkeje, a takrat zares temeljito in izdatno.
Na tem mestu omenimo še eno vrbo, pravzaprav vrbico, ki je lepa v okrasnih loncih – Salix integra 'Hakuro Nishiki' oz. japonska vrbica. Je okroglaste rasti, najbolj zanimivi pa so njeni listi. Najprej so roza, nato malenkost pozelenijo, na koncu pa dobijo zeleno bel marmornati videz. Ko odpadejo, na oder stopijo njene oranžno rjave vejice. Da ohrani svojo obliko, vrbico redno obrezujemo.
Dišeči ostrolist ali Osmanthus fragrans
Za dišeče užitke bo poskrbel dišeči ostrolist, ki ga prepoznamo tudi pod imenom Osmanthus. Njegova rast je zelo košata in kompaktna, ker raste počasi, pa se odlično počuti tudi v okrasnih loncih. Lepi so že njegovi zimzeleni ovalni listi, ki imajo usnjat pridih, se lepo bleščijo in so po robu lahko tudi malce nazobčani – tako nekoliko spominjajo na liste bodike. So olivno do temno zeleni, jeseni pa se lahko obarvajo rumeno ali rdeče in tako nadomestijo živahnost, ki mu jo sicer zagotavljajo njegovi cvetovi. Ti v socvetjih cvetijo večkrat in neenakomerno, pri tem pa lepo dišijo z vonjem, ki nekoliko spominja na jasmin. Vonj ima tudi blagodejno pomirjujoč učinek.
Ta lepotec je zelo skromen in bo zadovoljen tako na soncu kot tudi v polsenci in celo v čisti senci. Prenese tudi rahlo zmrzal, ne počuti pa se najbolje na mrzlem in suhem vetru, zato mu v takih razmerah priskrbimo vsaj osnovno zaščito.
Okrasne trave
Okrasne trave nas navdušujejo, saj s svojo »kuštravo« rastjo in mehkim pozibavanjem poskrbijo za prav posebno kuliso. Medtem ko se nekatere lahko zares močno razrastejo in imajo tudi precej grobe liste, pa je širok nabor tudi manjših in bolj »nežnih«, takih, ki skoraj kot ulito zapolnijo malo večji ali pa malce manjši okrasni lonec. Zanimive so tudi zato, ker so lepe vso sezono, če jih ne porežemo (kar toplo priporočamo), tudi čez zimo.
Še posebno šaši se bodo v okrasnih posodah počutili zelo dobro, ker uspešno prezimijo in so večinoma tudi zimzeleni, kar pomeni, da se njihovi nadzemni deli ne posušijo, pa bodo čudovit okras tudi v bolj mrzlem delu leta. Šaši v nasprotju z večino drugih dobro prenašajo tudi delno senco. Poleg šašev se med kandidatke za zvezde okrasnih loncev uvrščajo rdečelistna ščetinava perjanka (Pennisetum setaceum 'Rubrum'), hakonska trava (Hakonechloa macra 'Aureola'), ostrocvetna šašuljica (Calamagrostis x acutiflora 'Karl Foerster'), limonska trava (Cymbopogon citratus), kratkodlaka šašulica (Calamagrostis brachytrichia) …
Prednost okrasnih trav je tudi ta, da so večinoma precej nezahtevne, paziti moramo le, da imajo na voljo dovolj vode, a so načeloma manj žejne kot npr. cvetoče rastline. Nekatere med njimi so v loncih tudi malce bolj občutljive za zmrzal, zato se splača preveriti, do katere temperature so še prezimne, in če so te številke blizu ničle, jim v mrzlih zimah priskrbimo zaščito ali pa jih prenesemo v notranjost. Ne potrebujejo pretiranega gnojenja, bomo pa spomladi pri večini morali vzeti v roke škarje in jim porezati posušene dele.
Pasijonka
Pasijonka je goščava vzpenjavka, ki pa bo v loncu bolj kot s svojimi listi zažigala s svojimi impresivnimi cvetovi. V loncih sicer cveti malce bolj skromno, a prav vsak njen cvet naredi tako močen vtis, da je preprosto vedno v središču pozornosti. Ker je plezalka, ji bomo v loncu morali ponuditi oporo, lahko je to kol, še bolje pa je, če skupaj zvežemo kar mini pergolo, ki dobi mesto na sredini lonca.
Njeni cvetovi prav zares jemljejo dih, zaradi posebne oblike pa so dobili celo vzdevek 'Kristusova krona'. Močen vtis naredi tudi s svojo raščavo rastjo. V bolj toplih predelih ob morju lahko pridela kar nekaj sadežev, v celinski Sloveniji pa je za ta čudež na žalost precej manj možnosti. Ker je občutljiva za zmrzal, jo moramo jeseni primerno zaščititi, lahko pa jo tudi prenesemo v notranjost, a je priporočljivo, da v prostor, kjer temperature ostajajo le malce nad ničlo. Pred prezimovanjem jo lahko tudi porežemo na približno pol metra višine. Ugaja ji odcedna zemlja, ki ni preveč bogata s hranili, potrebuje pa sončno in zavetno lego.
V celinskem delu Slovenije je najbolje, da ji namenimo topla mesta ob kakšni južni ali zahodni steni. Za več cvetov pri dognojevanju uporabljamo gnojila, ki so bogata s fosforjem in kalijem.
Oljka
Oljka je drevo, ki v sebi nosi posebno moč, verjetno zato, ker je s svojim pridelkom s človekom povezana že več tisoč let. Velja za simbol miru, modrosti in dolgega življenja, marsikje pa jo tudi kličejo boginja med drevesi. Pogled nanjo v večini od nas podzavestno sproži posebno čustveno stanje, ki je deloma povezano s prijetnimi poletnimi spomini na Mediteranu, deloma pa je za to kriva kar karizmatičnost drevesa samega. Ker velja za sredozemsko rastlino, ki ne more prezimiti na celini, si kljub platonski ljubezni marsikdo ne upa niti pomisliti, da bi to romanco dejansko pripeljal tudi na domači vrt. Pa jo lahko – seveda, če oljko posadimo v okrasni lonec.
Najbolj primerni za to kraljico so glineni in leseni lonci, saj bodo njenim kraljevskim koreninam ponudili največ zračnosti. Pomembno je tudi, da oljki v loncu ne zastaja voda, saj je za preobilico vlage precej občutljiva, sadimo pa jo v peščeno-ilovnato zemljo, ki je rahlo kisla. Pazimo tudi pri zalivanju, in sicer pustimo, da se med dvema zalivanjema zemlja dodobra osuši. Zalivamo jo z mehko vodo. Najbolje so bo počutila na polsončni legi, potrebuje pa vsaj 5 do 6 ur sončne svetlobe na dan. Prezimujemo jo v prostoru, ki ima med 10 in 15 oC, da jo bomo lažje prestavili na to mesto, pa loncu lahko na spodnji strani pritrdimo manjša kolesca. Da bo lepše rasla, jo vsakih nekaj let presadimo v svežo zemljo.
Hortenzija
Hortenzijo navadno prepoznavamo kot vrtno rastlino, ki najbolje pristaja podeželskemu tipu vrta. Pa ni čisto tako … Z velikimi cvetovi, ki so glede na vrsto in sorto lahko zelo različnih oblik, v vsakem primeru pomeni magnet za oči, in če jo posadimo posamično v kakšno malce bolj elegantno posodo, se bo zelo lepo podala tudi na najbolj sodobno teraso ali balkon. Pri tem je treba paziti le, da izberemo dovolj veliko posodo, saj se korenine hortenzije lahko precej razrastejo in lonec kmalu postane premajhen. Priporočljivo je tudi, da izbiramo med sortami, ki imajo manjšo predvideno končno višin.
Prednost gojenja v loncih je, da lahko v tem okolju nekoliko bolj nadziramo sestavo substrata. S kislostjo in bazičnostjo substrata namreč lahko pogojujemo barvo cvetov – v kisli zemlji se cvetovi obarvajo modro, v navadni ali morda celo nekoliko bazični zemlji pa rožnato. Ni pa pomembna seveda samo barva cvetov. Še posebno elegantne bodo v loncih hortenzije, ki se ponašajo s cvetovi s čipkastim ovratnikom, ali pa s takimi, ki nekoliko spominjajo na bezgove.
V loncih bomo morali biti še posebno previdni, da bo naša hortenzija imela ves čas na voljo dovolj vlage. Priporočljivo je pravzaprav vsak dan preveriti, ali je substrat še dovolj vlažen, če ni, pa rastlino izdatno zalijemo, in sicer po vsej površini lonca. Ko bo rastlina starejša, bo potreba po zalivanju še večja, saj bodo korenine zavzele večji del lonca in bo zemlja imela manj možnosti za shranjevanje vlage. Pomagamo si lahko z zastirko, če želimo imeti modre cvetove, pa naj bo naša prioritetna izbira mehka voda za zalivanje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
