Samo ena vrsta miselnih vaj zares varuje možgane pred demenco
20-letna raziskava na tisočih starejših razkriva, da tveganje za demenco zmanjša le ena natančno določena vrsta kognitivnega treninga.
Ali je mogoče tveganje za demenco zmanjšati brez zdravil, zgolj z nekaj urami pravilno zasnovanega treninga za možgane? Dolgoročne raziskave kažejo, da odgovor ni samoumeven, a je po skoraj dveh desetletjih spremljanja vendarle precej jasen: pomagajo le zelo specifične kognitivne vaje.
Velika, skoraj 20 let trajajoča raziskava, v katero je bilo vključenih več kot 2.800 starejših odraslih, je pokazala, da lahko trening hitrosti obdelave informacij tveganje za razvoj demence zmanjša za približno 25 odstotkov. Vaje za spomin ali logično sklepanje (čeprav so koristne za druge vidike delovanja možganov) takšnega zaščitnega učinka niso imele.
Kaj so udeleženci v resnici počeli?
Raziskava, ki velja za metodološki »zlati standard«, se je začela že konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Udeleženci, stari 65 let ali več, so bili naključno razdeljeni v več skupin: ena je izvajala vaje za hitrost obdelave informacij, druge so trenirale spomin ali sklepanje, ena skupina pa ni imela nobenega kognitivnega treninga.
Trening hitrosti ni vključeval miselnih ugank ali reševanja križank. Šlo je za računalniške naloge, pri katerih so morali udeleženci zelo hitro zaznati in prepoznati vizualne dražljaje, na primer avtomobile ali prometne znake, ki so se pojavljali na različnih delih zaslona. Naloge so se sproti prilagajale, tako da so postajale hitrejše in zahtevnejše, ko se je uspešnost izboljševala.
Skupni čas treninga je bil presenetljivo kratek: manj kot 24 ur, razporejenih v nekaj tednih, z občasnimi dodatnimi »osvežitvenimi« srečanji po enem in treh letih.
Rezultat po 20 letih: razlika, ki jo ni mogoče prezreti
Ko so raziskovalci po petih, desetih in dvajsetih letih preverili zdravstvene izide, se je pokazalo nekaj ključnega: znižano tveganje za demenco so imeli izključno udeleženci, ki so izvajali trening hitrosti obdelave informacij, še posebej tisti z dodatnimi treningi.
Po podatkih iz ameriške baze Medicare je bila pojavnost demence v tej skupini za približno četrtino nižja kot v kontrolni skupini. Pri vajah za spomin in sklepanje statistično pomembnega učinka niso zaznali.
»Prvič imamo dolgoročno, randomizirano študijo, ki precej jasno pokaže, kaj lahko dejansko pomaga pri zmanjševanju tveganja za demenco,« je poudarila soavtorica raziskave Marilyn Albert z Univerze Johnsa Hopkinsa.
Zakaj prav hitrost in ne spomin?
Raziskovalci še ne poznajo natančnega mehanizma delovanja, a domnevajo, da trening hitrosti vpliva na povezanost možganskih omrežij, torej na učinkovitost komunikacije med posameznimi deli možganov. Pomembna razlika je bila tudi v tem, da so bile te vaje prilagodljive, kar pomeni, da so možgane nenehno izzivale tik nad trenutno raven zmožnosti.
Pri vajah za spomin in sklepanje tega elementa ni bilo, kar bi lahko pojasnilo, zakaj niso imele dolgoročnega zaščitnega učinka.
Kaj pa aplikacije in videoigre za možgane?
Na trgu je danes na stotine aplikacij, ki obljubljajo boljši spomin in zaščito pred demenco, a strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Ko takšni programi postanejo komercialni, trditve pogosto prehitevajo znanstvene dokaze.
Pomembno je poudariti: rezultati raziskave veljajo le za točno določeno vrsto treninga, uporabljenega v študiji. Ne moremo jih samodejno posploševati na vse igre in aplikacije za treniranje možganov, zlasti ne na tiste, ki niso prilagodljive ali ne temeljijo na hitrosti obdelave informacij.
Zakaj je to pomembno?
Demenca danes prizadene približno 57 milijonov ljudi po svetu in je med vodilnimi vzroki smrti, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. Že delno zmanjšanje pojavnosti bi imelo velik vpliv tako na kakovost življenja posameznikov kot na vzdržnost zdravstvenih sistemov.
Kaj lahko storimo že danes?
Čeprav kognitivni trening hitrosti še ni del uradnih priporočil, raziskovalci poudarjajo, da ni samostojna rešitev. Največ koristi ima v kombinaciji z drugimi dokazanimi zaščitnimi dejavniki: redno telesno dejavnostjo, urejenim krvnim tlakom, kakovostnim spanjem in ohranjanjem socialnih stikov. Sporočilo raziskave pa je jasno: ko gre za zdravje možganov, niso vse miselne vaje enakovredne in včasih je hitrost res pomembnejša od spomina.
