Če se vam po obroku dogaja to, imate večje tveganje za demenco
Nova raziskava kaže, da so hitri skoki krvnega sladkorja po jedi povezani z večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen, tudi če nimate sladkorne bolezni.
Dolgo je veljalo, da so za zdravje možganov najbolj problematični predvsem sladkorna bolezen, kronično povišan krvni sladkor in inzulinska rezistenca. Nova raziskava pa kaže, da je pomemben tudi način, kako se krvni sladkor dvigne po obroku. Znanstveniki so namreč odkrili, da so izraziti skoki sladkorja v krvi po jedi povezani z bistveno večjim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence. To pomeni, da lahko presnovni odziv telesa na hrano vpliva na možgane tudi pri ljudeh brez sladkorne bolezni.
Gre za odkritje, ki spreminja pogled na preprečevanje demence in odpira vprašanje: ali lahko z bolj premišljenimi prehranskimi navadami zaščitimo tudi svoje možgane?
Kaj se dogaja v telesu po obroku?
Ko pojemo obrok, se ogljikovi hidrati razgradijo v glukozo, ki preide v kri. Pri nekaterih ljudeh raven sladkorja naraste zmerno in se hitro normalizira. Pri drugih pa pride do hitrega in izrazitega porasta, ki lahko traja dlje časa.
Ti nenadni porasti, imenovani postprandialni skoki glukoze, predstavljajo dodatno obremenitev za presnovo. Če se pojavljajo pogosto, lahko sčasoma vplivajo na ožilje, živčni sistem in presnovne procese v možganih.
Znanstveniki vse pogosteje opozarjajo, da takšni skoki niso težava le za sladkorne bolnike, temveč tudi za navidezno zdrave ljudi.
Velika študija, ki je sprožila pozornost
V obsežni raziskavi, ki so jo izvedli znanstveniki z University of Liverpool, so analizirali genetske in zdravstvene podatke več kot 350.000 ljudi. Namesto da bi spremljali konkretne obroke, so se osredotočili na genetske značilnosti, povezane z uravnavanjem krvnega sladkorja, zlasti na raven glukoze dve uri po obroku.
Rezultat je bil presenetljiv: ljudje, ki so genetsko nagnjeni k višjim vrednostim krvnega sladkorja po jedi, so imeli kar 69 odstotkov večje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Zanimivo je, da podobne povezave niso našli pri sladkorju na tešče ali pri inzulinski rezistenci, kar nakazuje, da je prav odziv telesa po obroku ključni dejavnik.
Zakaj bi lahko sladkor po obroku škodil možganom?
Čeprav mehanizmi še niso povsem pojasnjeni, strokovnjaki domnevajo več možnih poti. Ponavljajoči se skoki glukoze:
- spodbujajo kronična vnetja,
- povečujejo oksidativni stres v možganskem tkivu
- dolgoročno lahko vplivajo na delovanje krvno-možganske pregrade
- motijo presnovo nevronov, ki so izjemno občutljivi na nihanja energije.
Vse to lahko sčasoma prispeva k procesom, ki vodijo v nevrodegenerativne bolezni.
Pomembno opozorilo: potrebne so nadaljnje raziskave
Raziskovalci poudarjajo, da ugotovitev še ne pomeni neposrednega dokaza vzročne povezave. Pri ponovitvi analize na drugem genetskem naboru podatkov niso dobili enako močnih rezultatov.
Prav tako na slikovnih preiskavah niso zaznali vidnih razlik v velikosti možganov ali hipokampusa, dela možganov, ki je ključen za spomin. To nakazuje, da morebitni škodljivi učinki skokov krvnega sladkorja sprva ne povzročajo očitnih strukturnih poškodb, temveč verjetno najprej vplivajo na delovanje možganskih celic in njihove povezave.
Kljub temu strokovnjaki menijo, da so podatki dovolj zaskrbljujoči, da upravičujejo dodatne raziskave in previdnost v praksi.
Kaj lahko storite že danes?
Čeprav genetike ne moremo spremeniti, lahko vplivamo na vsakodnevne navade, ki pomagajo ohranjati stabilnejši krvni sladkor po obroku:
- obroke sestavljajte iz kombinacije beljakovin, zdravih maščob in vlaknin,
- omejite velike količine rafiniranih ogljikovih hidratov in sladkorja,
- jejte počasneje in se izogibajte prenajedanju,
- po obroku se nežno razgibajte (kratek sprehod že pomaga),
- poskrbite za reden ritem obrokov.
Takšni ukrepi ne koristijo le presnovi, temveč tudi srcu, telesni teži in kot kaže dolgoročnemu zdravju možganov.
Korak bližje k preprečevanju demence
Demenca ni posledica enega samega dejavnika. Nastaja postopno, pogosto desetletja pred pojavom prvih simptomov. Nova spoznanja pa nakazujejo, da imajo tudi drobne vsakodnevne izbire lahko dolgoročne posledice. Morda torej ni pomembno le, kaj jemo, temveč tudi, kako naše telo reagira po obroku. In prav v tem se skriva priložnost, da z bolj premišljenim življenjskim slogom naredimo korak k zaščiti svojih možganov.
