Prebilič: To, kar počne Evropa, smo že videli. Končalo se je z vojno
Vladimir Prebilič ostro kritizira evropsko militarizacijo in slepo sledenje Ameriki. Slovensko politiko v intervjuju poziva k zaščiti gospodarstva in državnih interesov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slovenija vstopa v obdobje pred parlamentarnimi volitvami, na katerih bo kot kandidat stranke Prerod nastopil Vladimir Prebilič. Obramboslovec po stroki in izobrazbi zelo natančno spremlja mednarodno dogajanje ter v pogovoru za Svet24 poda oceno trenutnih vojnih konfliktov v svetu.
V tokratnem pogovoru smo ga prosili za strokovno oceno globalnih napetosti in ga vprašali, katere konkretne korake bi morala po njegovem mnenju povleči slovenska ter evropska politika.
Vladimir Prebilič na začetku pogovora ponudi jasno opozorilo glede trenutne usmeritve Evrope.
Po njegovem strokovnem prepričanju vsaka državna moč trdno sloni na treh stebrih, ki vključujejo konkurenčno gospodarstvo, politično upravljanje oziroma demokratične vrednote in šele na koncu vojaško komponento.
Obramboslovec opozarja, da vojaška moč ostaja popolnoma brezpredmetna, če prvi dve komponenti ne delujeta.
To misel Prebilič preprosto pojasni z dejstvom, da vojska potrebuje denar, ki ga ustvarja izključno uspešno gospodarstvo. Hkrati mora po njegovih besedah vsak vojak natančno vedeti, za katere vrednote in za kakšen življenjski slog se bori, sicer vojska na koncu ne doseže želenega cilja.
Glede na trenutno stanje strokovnjak ugotavlja, da evropska politika nevarno zanemarja prva dva stebra in vso pozornost usmerja zgolj v tretjega.
Gospodarska konkurenčnost hitro upada, pri čemer Prebilič spomni na poročilo Maria Draghija in poudari, da je Evropa od tam predlaganih ukrepov uresničila vsega slabih dvajset odstotkov.
Hkrati svari pred postopnim izgubljanjem demokratičnih vrednot, saj po njegovih opažanjih celotna celina močno zavija v desno, kar neposredno ogroža svobodo medijev, svobodo govora in človekove pravice. Prebilič meni, da je Evropa tik pred tem, da bo imela ogromen problem, če te osnovne pravice izginejo.
Ob vseh trenutnih političnih pozivih k pospešeni militarizaciji Evrope in obsežnemu kupovanju orožja Prebilič potegne neposredno vzporednico z dogajanjem v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Strokovnjak opozarja, da države ne smejo razvijati ene komponente moči na račun drugih dveh, saj smo takšen scenarij v polpretekli zgodovini že doživeli, in sicer prav pri razvoju takratnih velesil Nemčije in Italije.
O tem obdobju in uničujočih posledicah Vladimir Prebilič v intervjuju pove: »Ko so v tridesetih letih prejšnjega stoletja v takratni Nemčiji in Italiji ugasnile demokratične vrednote, in je bilo gospodarstvo podrejeno vojski, smo končali v drugi svetovni vojni.«.
Obramboslovec ob tem ne skriva presenečenja, da nekateri politiki ob današnjih pozivih k oboroževanju teh zgodovinskih nevarnosti sploh ne zaznajo. Svoje mnenje o preteklem obdobju in prihodnosti Evrope strne z razmišljanjem: »Jaz si tega zares ne želim - to je bila zelo težka in krvava izkušnja.«.
Skriti ameriški interesi in zlom mednarodnega prava
Vladimir Prebilič globalno napetost zelo konkretno ponazori z aktualnim dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Obramboslovec napad Združenih držav Amerike in Izraela na Iran ocenjuje kot neposredno kršenje mednarodnega prava.
Preprosto pojasni, da tuje vojske ne smejo napasti suverene države brez jasnega mandata Varnostnega sveta Združenih narodov, ki ga ta organ podeli le v primerih genocida ali sistematičnega kršenja človekovih pravic.
Ker Združene države Amerike in Izrael takšnega mandata nista pridobili, Prebilič uradna pojasnila o "prinašanju svobode" iranskemu narodu ostro zavrača. V intervjuju to utemelji z besedami: »To se v tem primeru ni zgodilo. Tukaj gre za napad na drugo suvereno državo in vsakršno utemeljevanje, pojasnjevanje in izogibanje v smislu, da gre za 'izvoz demokracije' in tako naprej, ne vzdrži nobene presoje«.
Sogovornik ameriško potezo označi za surov ameriški imperializem, ki sledi dvema zelo jasnima ciljema.
Prvi cilj zajema izrinjanje vpliva Ljudske republike Kitajske iz te regije.
Drugi cilj pa obsega obvladovanje cen energentov.
Ameriško gospodarstvo po Prebiličevih besedah namreč ne dosega Trumpovih pričakovanj pred prihajajočimi volitvami v kongres.
Ker imajo Združene države Amerike dovolj lastne in venezuelske nafte, jim višje cene energentov na svetovnem trgu zelo ustrezajo.
S tem zelo učinkovito zavirajo evropsko in kitajsko gospodarstvo ter povečujejo lastno globalno konkurenčnost.
Prebilič opozarja, da popolnoma enako preračunljivo ravna tudi Izrael. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu z vojno rešuje predvsem svojo politično kariero in svobodo.
Domača sodišča ga namreč bremenijo resnih obtožb, ki pa jih ne morejo sprožiti, dokler zaseda premierski stolček. Z iskanjem zunanjega sovražnika in vojno retoriko Netanjahu domači javnosti dokazuje svojo nezamenljivost. Hkrati pa želi Izrael z uničenjem Irana postati edina absolutna vojaška in gospodarska velesila v tistem prostoru.
Obramboslovca pri tem dogajanju izjemno moti odziv nekaterih evropskih politikov. Odkrito kritizira izjavo Marka Rutteja, ki je dejal, da celotna Evropa podpira napad na Iran.
Prebilič to trditev označi za popolnoma deplasirano in ocenjuje, da bi javnomnenjske raziskave pokazale močno nasprotovanje javnosti.
Dodaja tudi, da Rutte s takšnimi izjavami zgolj zadovoljuje apetite Donalda Trumpa.
Sogovornik ob tem spomni na Ruttejeva sporočila Donaldu Trumpu, v katerih se nizozemski politik odkrito hvali, kako uspešno sta z ameriško administracijo prisilila evropske države k višjim obrambnim izdatkom.
Vladimir Prebilič priznava, da ga takšno ravnanje ameriškega predsednika in generalnega sekretarja zveze Nato ter hkratna evropska podredljivost izjemno motita.
Evropski strah, francoski krompirček in pogum Pedra Sancheza
Vladimir Prebilič pri analizi odziva evropskih držav ne skriva razočaranja. Večina evropskih voditeljev po njegovih besedah izbira čisti politični oportunizem. Evropske države se preprosto bojijo zameriti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
Voditelji se najbolj bojijo novih carinskih bremen, zato raje ostajajo v sivi coni in upajo, da jih ameriška administracija ne bo opazila.
Strokovnjak opozarja na kratkovidnost takšne politike, pri čemer izpostavlja Nemčijo kot najpomembnejšo evropsko državo, ki prav tako išče načine, kako bi se izognila težavam in zameram.
Prebilič takšno nemško in evropsko ravnanje označuje za napačno, saj je Donald Trump že večkrat dokazal, da ne spoštuje nobenih dogovorov in zavez.
Obramboslovec v tem prestrašenem evropskem prostoru izpostavi eno svetlo izjemo. Izrazi globoko spoštovanje do Španije in njenega premierja Pedra Sancheza.
Špansko vodstvo po njegovem mnenju kaže pravi politični pogum, ki ga pri drugih evropskih voditeljih močno pogreša. O njuni drži Vladimir Prebilič v intervjuju pove: »...ti ljudje so ta trenutek na pravi strani zgodovine, to je treba povedati«.
Ob tem odkrito prizna, da bi si takšnega pogumnega in odločnega predstavnika želel tudi na čelu slovenske politike.
Prebilič ameriški pritisk na zaveznike slikovito ponazori z zanimivim zgodovinskim dogodkom iz časa napada na Irak. Takrat sta Francija in Nemčija v Varnostnem svetu odločno nasprotovali podelitvi mandata za ameriški napad.
Združene države Amerike so takšno nestrinjanje zaveznikov sprejele z veliko jezo. Američani so takrat v svojem besu in v želji po kaznovanju celo preimenovali znameniti "francoski krompirček" (angl. 'french fries', oz. ocvrt krompirček) v "krompirček svobode".
Strokovnjak to anekdoto uporabi kot dokaz, kako absurdno in agresivno Združene države Amerike obravnavajo vsako državo, ki ne sledi slepo njihovim vojaškim ciljem.
Da bi Evropa ubežala tej »pretirani servilnosti do militantne ameriške politike«, Prebilič predlaga iskanje novih globalnih zavezništev.
Evropska unija mora po njegovem prepričanju skleniti nova gospodarska in politična partnerstva z državami, ki prav tako zavračajo grobo politiko moči. Med te države prišteva stabilne demokracije, kot so Kanada, Mehika, Brazilija, Indija, Japonska in Južna Koreja.
Prebilič pojasnjuje, da te države skupaj združujejo skoraj dve milijardi prebivalcev in predstavljajo bistveno večjo gospodarsko moč kot Združene države Amerike.
S tesnim povezovanjem bi te države uspešno vzpostavile novo ravnotežje moči v svetu in preprečile nadaljnjo samovoljo ameriške administracije.
Zamrznjen Nato, francoski jedrski dežnik in nevarnost oboroževanja Irana
Vladimir Prebilič opozarja na globoko krizo znotraj zveze Nato. Obramboslovec ocenjuje, da omenjeno vojaško zavezništvo trenutno stagnira in nima več prave prihodnosti za nadaljnji razvoj.
Glavni razlog za takšno stanje strokovnjak vidi v nepredvidljivem in samovoljnem ravnanju Združenih držav Amerike. Ameriška administracija namreč vleče vojaške poteze in napada tuje države, pri čemer o svojih operacijah sploh ne obvesti lastnih zaveznikov.
Prebilič v pogovoru opozarja, da takšno obnašanje popolnoma ruši medsebojno zaupanje, saj morajo preostale države nato povsem same reševati in umikati lastne državljane z vojnih območij. Zaradi te ameriške nepredvidljivosti obramboslovec evropskim voditeljem svetuje pospešeno gradnjo pravih in neodvisnih evropskih obrambnih zmogljivosti.
Evropa pri gradnji lastne obrambe nujno potrebuje veliko bolj usklajeno in premišljeno porabo denarja. Države članice Evropske unije po Prebiličevih podatkih skupaj investirajo okoli štiristo milijard evrov letno, kar je približno pol toliko, kot za to namenjajo ZDA - a zaradi popolne razdrobljenosti dosegajo zgolj dvajset odstotkov ameriške vojaške učinkovitosti.
Pri iskanju pametnih rešitev strokovnjak izrazito podpira zamisel o delitvi francoskega jedrskega orožja z drugimi evropskimi državami. Francija namreč kot edina država v Evropski uniji poseduje vojaške jedrske zmogljivosti, ki vključujejo podmornice in raketne sisteme. Souporaba te francoske zaščite predstavlja bistveno cenejšo in predvsem razumnejšo izbiro, kot če bi vsaka posamezna evropska država razvijala povsem lastno jedrsko orožje.
Ob tem prvak stranke Prerod ostro svari pred pretirano militarizacijo stare celine. Prebilič opozarja, da Združene države Amerike in Ruska federacija že trenutno posedujejo dovolj jedrskih konic za večkratno uničenje celotnega planeta.
Evropa mora po njegovem mnenju finančne vire porabljati racionalno in preprečiti nesmiselno metanje denarja za prekomerno oboroževanje, saj obramba sama po sebi ne prinaša nobene dodane vrednosti.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu Prebilič ocenjuje kot izjemno nevarno, saj Združene države Amerike nikoli niso dostavile nobenih trdnih dokazov o obstoju iranskega jedrskega orožja.
Svetovna javnost vidi zgolj dokaze o bogatenju urana v centrifugah, medtem ko stopnja te obogatitve ostaja popolnoma neznana. Ameriški napad brez konkretnih dokazov zato prinaša ogromno tveganje za svetovni mir.
Prebilič izpostavlja veliko nevarnost širšega in uničujočega konflikta, saj Iran ni disfunkcionalna država ter zelo tesno vojaško sodeluje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko.
Če bo ameriška vojska pri svojih napadih šla predaleč, bosta ti dve velesili Iranu po Prebiličevem prepričanju zagotovo in hitro dostavili napredne oborožitvene sisteme. Takšen črn scenarij strokovnjaka močno spominja na dogajanje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Takrat sta Sovjetska zveza in Kitajska zelo učinkovito ter masovno oboroževali severni Vietnam, kar je ameriški vojski prineslo katastrofalne izgube. Prebilič ameriški politiki zato svetuje takojšnjo prekinitev napadov in iskanje diplomatskih rešitev za pogajalsko mizo.
Slovenski izolacionizem in proračunska realnost
Vladimir Prebilič v nadaljevanju pogovora ostro kritizira odziv slovenske javnosti in politike na globalne konflikte. Obramboslovec opaža nevarno miselnost ljudi, ki zunanjepolitične krize odpravijo z besedami, da to ni naš problem.
Strokovnjak takšen izolacionizem označuje za izjemno škodljiv pristop, še posebej za državo, ki kar devetdeset odstotkov svojega gospodarstva ustvari z izvozom.
Imeti lastno državo po njegovih besedah prinaša dolžnost aktivnega sodelovanja v mednarodni skupnosti in zaščite mednarodnega prava.
Prebilič nazorno opozori, da mednarodni red preživi le, če ga države aktivno ščitijo. Če prevlada pasivnost, se lahko po njegovem mnenju vojaška intervencija jutri zgodi v Sloveniji, preostali svet pa bo ob tem preprosto pogledal stran.
Pri vprašanju vojaškega proračuna obramboslovec slovenski politiki svetuje veliko mero previdnosti in racionalnosti. Letno investiranje v višini dveh in pol odstotkov bruto domačega proizvoda po njegovi strokovni oceni popolnoma zadostuje.
Z omenjenimi sredstvi lahko Slovenija zgradi kredibilne strukture in z njimi uspešno dopolnjuje obrambne zmogljivosti drugih evropskih držav
Strokovnjak hkrati izrazito nasprotuje nerazumnemu dvigovanju obrambnih izdatkov. Omeni obljube iz Haaga, ki skupne obveznosti dvigujejo na skoraj pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Prebilič jasno opozarja, da takšne zahteve pomenijo zlom slovenskih javnih financ. Država bi morala v tem primeru za vojsko vsako leto nameniti približno 3,5 milijarde evrov, kar po njegovih besedah predstavlja vrednost vseh trenutnih državnih investicij v Sloveniji.
Obramboslovec slovenskim politikom zato svetuje iskrenost in predlaga, naj partnerjem na glas povedo, da »tega pač naša država tega enostavno ne prenese«.
Vojska namreč po njegovem pojasnilu ne prinaša dodane vrednosti in deluje zgolj kot draga zavarovalna polica, v katero država ne sme vlagati preveč denarja na račun drugih pomembnih sistemov.
Premlačna slovenska zunanja politika in evropska kohezija
Vladimir Prebilič pogovor zaključi z zelo ostro kritiko slovenske zunanje politike. Obramboslovec ocenjuje, da slovenska diplomacija deluje premlačno in pri svojem delu popolnoma pozablja na zaščito lastnih nacionalnih interesov.
Kot prvi in zelo očiten primer strokovnjak izpostavi italijansko razglasitev izključne ekonomske cone. Ta tuja poteza po njegovem mnenju neposredno ogroža poslovanje Luke Koper in prost slovenski dostop do odprtega morja, slovenska politika pa ob tem dogodku sploh ni reagirala.
Prebilič opozarja tudi na dogajanje na drugih državnih mejah. Država po njegovih besedah povsem mirno opazuje madžarsko širjenje vpliva v Prekmurju in ne ukrepa ob kršenju pravic slovenske manjšine v avstrijskem deželnem zboru v Celovcu. Prav tako obramboslovec ne razume, zakaj slovenska politika popolnoma zanemarja uveljavljanje arbitražnega sporazuma s Hrvaško.
Pasivnost slovenske politike državi po Prebiličevih besedah prinaša ogromno škodo tudi pri razdeljevanju evropskega denarja. Evropska unija namreč trenutno pripravlja nov sedemletni proračun, v katerem močno zmanjšuje kohezijska sredstva.
Ta sredstva predstavljajo ključ za enakomeren razvoj države. Sogovornik opozarja, da bo zmanjšanje teh sredstev še dodatno povečalo neenakost med bogatejšim zahodnim in revnejšim vzhodnim delom Slovenije. Ta razlika po njegovih podatkih že danes znaša ogromnih trideset odstotkov.
Strokovnjak slovensko politiko zato poziva k veliko odločnejšemu boju in prebujanju. O tem v intervjuju neposredno pove: »Slovenija bi morala svoje interese znati jasno identificirati in potem tudi zelo strastno zagovarjati, tega danes preprosto ne zaznam in to je hudo narobe.«
Prebilič svari, da prebivalce čakajo zelo težki časi v naslednjih sedmih letih, če država svojih interesov pri sestavljanju proračuna ne bo potisnila v ospredje. Svoj pogled na slovensko drastično popuščanje v mednarodnem prostoru zaključi z mislijo, da se moramo za svoje interese boriti sami, saj se drugi ne bodo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
