Zvonka ima nenavaden dar: Čutim, kaj čutijo, mislijo in kje jih boli
Kot otrok je mislila, da je z njo nekaj narobe. Danes z darom, ki ga ni izbrala sama, pomaga drugim. Zgodba Zvonke iz Modrejc.
Pred dnevi smo v uredništvo dobili zelo zanimivo pismo bralke Andreje, ki nam je zaupala, kako je Zvonka Leban iz Modrejc s svojim darom njej in družini pomagala čez najhujše obdobje njenega življenja.
»Zvonka je dolgo verjela, da je z njo nekaj narobe, saj je družina ni razumela. Kot otrok z besedami ni znala pojasniti, da svet zaznava večplastno in zelo intenzivno. Dolga leta se je trudila živeti običajno življenje in skušala utišati informacije, ki so bile zanjo takrat preglasne, ji povzročale težave in jo pehale v osamljenost,« je zapisala naša bralka. »Po odzivih mnogih ljudi, ki so z njo sodelovali in sem jih spremljala, menim, da gre za zgodbo o ženski, ki si ni izbrala tega daru, temveč je dar izbral njo. A je morala skozi težko življenje dozoreti, da lahko z njim pomaga drugim.«
Družina naše bralke je bila pred sedmimi leti pred zelo težko preizkušnjo. »Ugotovili smo, da je eden od otrok zašel v težko obliko odvisnosti. Od trenutka, ko smo to izvedeli, smo bili v stalnem strahu, negotovosti, počutili smo se nemočne in se bali prihodnosti. Ko sem Zvonki to zaupala, ni postavljala dodatnih vprašanj. Povedala je, da se bo ta zgodba izpela, da bo sin spoznal partnerko, si ustvaril družino in imel dva otroka ter da se bo to zgodilo hitreje, kot sem si v tistem trenutku predstavljala. Tako se je tudi zgodilo. Ko sem jo pozneje vprašala, kako je vedela, je odgovorila, da prejme le tiste uvide, ki so za ljudi koristni ter jim povrnejo upanje in vero v življenje.«
Ponoči se odpre drug svet
Zaupala nam je še, da je gospa malce sramežljiva, da ne išče pozornosti in ne obljublja čudežev, je prizemljena, spoštljiva do skeptikov in da tudi taki, ki so že marsikaj preskusili, da bi našli rešitve, pri njej dobijo predvsem jasnost, mir ter razumevanje življenja. Zato smo se jo v Modrejcu, prijetni vasici na desnem bregu jezera na Mostu na Soči, odločili obiskati. Pričakala nas je v prijetni, stari, a obnovljeni družinski hišici. Grela nas je toplota kamina in starega štedilnika na drva, po okenskih policah pa so bili razporejeni kristali.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 3.marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!