Kdaj priljubljen način sedenja postane resna težava za vaše telo?
Sedenje s prekrižanimi nogami je udobno in običajno neškodljivo, težave pa lahko povzroči, če v tem položaju vztrajate predolgo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko sedimo s prekrižanimi nogami, telo za ohranjanje položaja potrebuje manj aktivnega dela mišic trupa. Prav zato se nam tak način sedenja pogosto zdi prijetnejši od vzravnanega sedenja z obema stopaloma na tleh.
Težava lahko nastane, kadar v istem položaju ostanemo dlje časa ali vedno prekrižamo isto nogo. Ena stran medenice se namreč dvigne nekoliko višje od druge, telo pa se lahko začne nagibati ali obračati. Mišice morajo takšno asimetrijo nadomestiti, kar lahko sčasoma povzroči napetost v zadnjici, spodnjem delu hrbta, bokih, ramenih ali vratu.
Pomembnejše od položaja je trajanje sedenja
Strokovnjaki poudarjajo, da občasno sedenje s prekrižanimi nogami zdravemu človeku praviloma ne bo škodovalo. Veliko večjo težavo predstavlja dolgotrajno sedenje v katerem koli položaju.
Če več ur skoraj nepremično sedimo za računalnikom, se lahko mišice upogibalke kolka in zadnje stegenske mišice skrajšajo in zategnejo, mišice trupa pa postopoma oslabijo. Dolgotrajno gledanje v zaslon lahko poleg tega prispeva k naprej pomaknjeni glavi in tako imenovanemu tehnološkemu vratu.
Zato ni bistveno, da ves dan iščemo en sam popoln sedeči položaj. Najboljša drža je tista, ki jo redno spreminjamo.
Prekrižane noge lahko vplivajo tudi na merjenje krvnega tlaka
Sedenje s prekrižanimi nogami lahko začasno nekoliko zviša izmerjeni krvni tlak. Zaradi tega zdravstveni delavci med meritvijo priporočajo, da sedimo naslonjeni, nog nimamo prekrižanih, obe stopali pa položimo ravno na tla.
To ne pomeni, da sedenje s prekrižanimi nogami povzroča visok krvni tlak ali kronično hipertenzijo. Gre predvsem za kratkotrajen vpliv na rezultat meritve.
Več previdnosti pa je priporočljive pri ljudeh z limfedemom ali težavami z odtekanjem tekočine. Dolgotrajno prekrižanje nog lahko namreč poveča pritisk na krvne in limfne žile ter začasno ovira pretok.
Vstanite vsaj vsake pol ure
Med delom si približno vsakih 30 minut vzemite kratek premor. Vstanite, naredite nekaj korakov, se pretegnite ali za trenutek spremenite položaj telesa.
Če radi sedite s prekrižanimi nogami, položaj izmenjujte in ne polagajte vedno iste noge čez drugo. Stopala občasno položite na tla, poravnajte hrbet in aktivirajte mišice trupa.
Občasno sedenje s prekrižanimi nogami torej ni razlog za skrb. Težave se najpogosteje pojavijo šele takrat, ko v istem, neaktivnem in asimetričnem položaju preživimo velik del dneva.
